Abbas Kiarostami / Deset

Teheran, danes: v avto sede 12-letni fant, ki se začne kmalu razburjati na svojo mater, šoferko. Očita ji, da se je ločila, da je onečastila očeta in da se je ponovno poročila. Še malo, pa bi ji rekel feministka. In ko mati (Mania Akbari), ki je ne vidimo do konca njunega disputa, dvigne glas, ji sikne, da iranske ženske na ulici ne smejo dvigovati glasu. No, ko ta mali talec patriarhalne kulture, ki si žensko predstavlja po svoje, izstopi, začnejo v avto vstopati in izstopati različne ženske, ki jih je iranski patriarhat utišal, izdal in ponižal (mamina sestra, klerikalka, cipa, ženska, ki jo je mož na lepem zapustil itd.).

Avto postane spovednica ter mobilni prostor svobode in neodvisnosti - tu lahko ženske mirno debatirajo o seksu, moških, prešuštvu, abortusu, ločitvi, prostituciji in ljubezni. Jasno, ta avto bi lahko peljal skozi katerokoli zahodno metropolo, heh, tudi skozi Ljubljano.

Deset izgleda kot kombinacija cine-veritejske minimalke, igranega dokumentarca, kammerspiela, Dogme in inverzije reality showa. Abbas Kiarostami, že tradicionalno obseden z avtomobili in road-movieji, za razliko od reality showov, ki svoje junake in junakinje silijo v samoponiževanje, svojim junakinjam vrne samozavest in samospoštovanje. Da jim avto, v katerega fiksira dve digitalki, in nekaj osnovnih napotkov, potem pa se umakne - pusti jim, da o sebi spregovorijo s svojimi besedami. Pusti jim, da pridejo do besede. Seksi. Rečeno ironično - daš za bencin in film se snema sam.

ZA +