Film / Peter Pan

Zgodi se vse, kar se mora zgoditi: tu so Wendy (Rachel Hurd-Wood), ki se noče preseliti v internat, Peter Pan (Jeremy Sumpter), ki jo ob asistenci Zvončice (Ludivine Sagnier) odpelje v Neverland, brutalni kapitan Kljuka (Jason Isaacs), "izgubljeni fantje", viktorijanski London, letanje, pošasti, vojna (Peter vs. Kljuka) in slepe ulice odraščanja.

Toda v tej delirični verziji Petra Pana se zgodi tudi tisto, kar se običajno - recimo pri Disneyju ali pa Spielbergu - ne zgodi, bolje rečeno, to je prva verzija Petra Pana, ki daje občutek, da so otroške fantazije seksualne in perverzne, da je v odraščanju nekaj tesnobnega in da je strah pred odraščanjem povezan z otrokovim strahom, da bo postal tak kot njegov oče. Ni čudno, da Kljuko in Wendyjinega očeta igra isti igralec. In ni čudno, da Peter Pan, večni narcis in večni eskapist, toda niti zdaleč Harry Potter, dahne: "Smrt bi bila strašno velika pustolovščina." Freudizacija? Ne, zadoščalo je že, da je P.J. Hogan še enkrat prebral original, roman J.M. Barrieja, v katerem je vse to čakalo na poštenega najditelja.

ZA