Film / Solino

Solino je mestece na italijanskem jugu, kjer vsi otroci sanjajo o snegu. Tu in tam v lokalnem kinu ujamejo kak X-rated prizor, v glavnem pa so revni, iskreni, žalostni, nepokvarjeni in zvedavi - če bi jih videl Kusturica, bi jih takoj posvojil. Mala družinica - oče, ki bi ga lahko igral Miki Manojlović, mati, ki bi jo lahko igrala Mirjana Karanović, in sinova Gigi in Giancarlo, ki bi ju lahko igrala brata iz Očka na službenem potovanju - zato leta 1964 sklene, da se bo preselila na razviti sever, toda ne v Milano, ampak v Duisburg, kjer ni niti origana niti artičok.

V tolažbo jim je lahko le to, da končno vidijo sneg. No, prebivalci Duisburga pa končno vidijo pizzo - ata namreč odpre prvo pizzerio v tem koncu sveta. Jasno, veriga italijanskih restavracij, ki sledi, postane hit, toda Gigi (Barnaby Metschurat), ki mu Giancarlo (Moritz Bleibtreu) spelje bejbo, na njegovo žalost ne postane gostinec, ampak revni, iskreni, žalostni, nepokvarjeni in zvedavi flower-power režiser, ki ob sončnem zahodu žgoli italijanske priredbe hipijevskih štiklov. In Solino izgleda tako, kot da bi Gigi posnel priredbo Tornatorejeve klasike Cinema Paradiso, medtem ko je bil Kusturica na službenem potovanju.

ZADRŽAN