Soenke Wortmann / Čudež v Bernu

Leta 1954 Sovjeti spustijo še zadnje nemške vojne ujetnike, tako da se domov vrne tudi Richard Lubanski (Peter Lohmeyer), ki ga je njegova družina že pokopala. Lubanski, bolj ali manj zombi, ima hude težave s povojno prilagoditvijo. Kriza identitete. A po drugi strani, tudi Nemčija ima hude težave s povojno prilagoditvijo. Nič manjših težav s prilagoditvijo pa nima njegov najmlajši sin, Matthias (Louis Klamroth), ki ga je kot neke sorte maskoto "posvojil" nogometni zvezdnik Rahn. Ata potrebuje čudež. Sin potrebuje čudež. In Nemčija potrebuje čudež. Starega ordnunga ni več - novega še ni.

Vsi potrebujejo Čudež v Bernu, kjer Nemčija igra na svetovnem prvenstvu v nogometu - in ga dobijo. Nemčija namreč po uvodnem katastrofalnem porazu z Madžarsko na poti do pokala premaga vse, tudi Jugoslavijo, "za katero igrajo sami partizani", in v finalu - heh, Madžarsko. Bolj ko se Nemčija bliža finalu, bližje si je družina Lubanski - in bližje so si Nemci. Še ženske vedo, "da je žoga okrogla in da igra traja 90 minut". Nogomet ubije nemško razklanost, nemško tremo pred svetom, nemško inferiornost in nemški občutek krivde - hja, nogomet odpravi "nacistični sindrom". Šur, in Jesse Owens je kriv, da se je začela II. svetovna vojna.

ZADRŽAN -