Srdjan Karanović / Sijaj v očeh

Med vojnami se ljudje prelevijo v spiritiste - tako je bilo med obema velikima vojnama. In tako je bilo med balkanskimi vojnami.V bosanskem filmu Gori ste imeli tako očeta, ki nenehno kramlja s svojim mrtvim sinom - jasno, vidi ga le on. V srbskem filmu Sijaj v očeh pa imate Labuda (Senad Alihodžić), eks študenta filozofije, hrvaškega Srba, ki leta 1995 prek Sarajeva prebegne v Beograd, v katerem so na pogovor pripravljeni le mrtvi (oče, mama itd.). In mrtvi ga motijo povsod - med iskanjem bivše bejbe, med iskanjem "poštne neveste", med pecanjem multietnične begunke, med seksom. Smrt je pač dolgočasna. In da bi bil dolgčas še večji, so mrtvi bolj živi od živih. Sijaj v očeh sporoča troje: prvič, na Balkanu so vsi nedolžni, drugič, nihče nikoli ne umre, in tretjič, vsi hočejo le ljubezen. Pošljite klone!

PROTI