Jonathan Hensleigh / Punisher

Ker je maščevanje postalo nova politična ideologija, ker ima bombastične promotorje in ker za sabo pušča vse bolj apokaliptične sledi, je bila vrnitev Punisherja, velikega stripovskega maščevalca, death-wish junaka stripoteke Marvel, neizogibna. In ker smo prvo ekranizacijo Punisherja dobili leta 1989, ko je v Beli hiši sedel Bush starejši, je bilo neizogibno, da smo drugo ekranizacijo dobili zdaj, ko je v Beli hiši mali Bush. V prvi verziji je Punisherja igral Dolph Lundgren, nadčloveški, herkulski, steroidni bodybuilder - zdaj ga igra Thomas Jane, ki izgleda precej bolj vsakdanje in fatalistično, okej, celo bolj človeško kot Vin Diesel.

Poanta je očitna: maščevanje je pod Bushem postalo nekaj povsem vsakdanjega, del civilne družbe, pa četudi Frank Castle (Jane) ne sodi ravno med male ljudi - preden mu da floridski mafioso Saint (John Travolta) pobiti družino (nič, s tem maščuje le "kolateralno" smrt svojega sina), je bil namreč tajni zvezni agent in marinec. Oh, in ker na Floridi že tradicionalno ni niti policije niti sodišč (če bi bila, Bush ne bi dobil volitev), Hulk, Daredevil, Spider-Man in Blade pa so zasedeni na drugih "kriznih" žariščih, postane Castle, tipični stripovski sado-shizo, ki hoče izenačiti in povesti, sam svoj vojaško-industrijski kompleks in obenem manihejska osmrtnica, ki na poti do Sainta zgazi ruskega terminatorja in ameriškega geja, klišeje akcijskih B filmov pa nafila z neandertalsko "mitomansko" moralo, ki jo je pod Reaganom najbolj resno jemal Chuck Norris, ne ravno Hamlet, ampak bolj Dreamcatcher.

PROTI