Paul Greengrass / Bournova premoč

Film Kdo je Bourne? je imel - vsaj za studijski popcorn - dober zaplet: anonimni amnezik ugotovi, da je v resnici napol robotski morilec CIE. Tragedija nadaljevanja, Bournove premoči, je v tem, da ima povsem banalen zaplet: Jason Bourne (Matt Damon) krene na križarski, maščevalni pohod, ker mu ruska mafija nekje v Indiji, kjer se - kot nekoč Rambo - prepušča meditiranju in drugim nestresnim oblikam življenja, ubije punco (Franka Potente). Tajni agent št. 1 tako misli le še na retaliacijo. Tudi James Bond je v filmu Dovoljenje za ubijanje mislil le na retaliacijo - in to je bila najslabša bondiada.

Drži, Bush je poskrbel, da ima maščevanje zelo široko tržno nišo, toda ko enkrat pustiš, da ti film intonira maščevanje, tvegaš, da preglasi vse ostalo. Kar se v Bournovi premoči tudi zgodi - maščevanje je preprosto premočno. Jason se sicer vrne v akcijo, toda delirične šikane v Berlinu, kjer na truplo podtaknejo njegove prstne odtise, hiperkinetična dirka po Moskvi, kopica killerjev, ki ga preganjajo (in on njih), in arogantne igre moči, ki se jih gre CIA (Joan Allen & Brian Cox), nimajo več tiste panične gravitacije in moraste napetosti, ki je bila v prvem delu poganjek tesnobe in jet laga, ne pa le živčne kamere. Sporočilo, da ameriške tajne operacije nimajo nobene zveze z nacionalno varnostjo, ampak le še z biznisom, sicer stoji levo od centra, toda Jasonu, ki ne sprašuje več, kdo sem, ampak le še, zakaj drezate vame, lahko rečemo le - hej, če ne bi drezali vate, ne bi bilo filma.

ZADRŽAN +