Alex Proyas / Jaz, robot

Will Smith je Del Spooner, čikaški detektiv, ki je alergičen na 21. stoletje. Futuristična, brezdušna tehnologija, pod katero se šibi leto 2035, mu gre na živce. Raje si rola pop rock 20. stoletja. Točno, tip je nostalgik, bolje rečeno - dolgočasna verzija Blade Runnerja. Še posebej alergičen je na robote, gibke, atletske, elegantne, seksi, arijske androide, ki živijo med ljudmi - Del jim ne zaupa. Da roboti spoštujejo tri temeljne zakone robotike (robot mora ubogati človeka!), kot je v svojih zgodbah napovedal Isaac Asimov (okej, z majhno pomočjo Johna Campbella), preprosto ne verjame.

In ko najdejo očeta najnovejših robotskih programov razmazanega v lobiju korporacije U.S. Robotics, je to lepa priložnost, da Will očisti robotsko subkulturo - v njegovih očeh ni namreč nobenega dvoma, da so umor zagrešili roboti. Toda brez skrbi, Jaz, robot je le tipični poletni sci-fi epos, le tipični digitalni ropot, v katerem so predsodki in nestrpnost le past in obenem priložnost za populistično spreobrnitev... ee, za spoznanje, da človeka ne smeš soditi po barvi kože. Hej, Will že ne bo pustil, da bi roboti postali črnci prihodnosti. In seveda, Alex Proyas, avtor tehnofilskih klasik a la Mračno mesto in Vran, ne bo pustil, da bi Will ostal tehnofob. Pred vami je pač film, ob katerem se boste spraševali le - no, za koga se bo pa zdajle izkazalo, da je v resnici robot? Za tiste, za katere se v tem filmu še ne izkaže, da so v resnici roboti, se bo to itak izkazalo v nadaljevanju, ne.

ZADRŽAN +