M. Night Shyamalan / Vas ob gozdu

M. Night Shyamalan ima za pasom tri hite, tri morbidne horror trilerje - Šesti čut, Nezlomljivega in Znamenja. Vsi trije so se pasli na new-age intuiciji, milenijski tesnobi, evangelijski antisocialnosti in mikrovalovnem mučeništvu - in vsi trije so temeljili na "šokantnem" finalnem obratu. Bolje rečeno, vsi trije so od gledalca zahtevali versko blaznost - absolutno vero v režiserja: če kdo pogrunta "veliko skrivnost", mora to zamolčati in počakati do konca filma, da jo razkrije režiser. Tudi Vas ob gozdu je iz tega testa - če bi kdo vnaprej razkril "veliko skrivnost", sam film ne bi bil le nezanimiv, ampak nesmiseln.

Shyamalan, mojster nategovanja in odlaganja "skrivnosti", nas tokrat pogrezne v morbidno, hudo depresivno, skrajno konzervativno, puritansko skupnost, podobno tisti iz Millerjevih Salemskih čarovnic, ki ob koncu 19. stoletja živi sredi gozda, daleč od civilizacije, v mistični izolaciji - okej, na jasi, obdani z neprebojnim, megličastim, srhljivim, gotskim gozdom, v katerega ne sme nihče. Tam prežijo tisti, ki so neizrekljivi... ee, Those We Don't Speak Of. In ko "tisti" pridejo, Joaquin Phoenix spet - tako kot v Znamenjih - zbeži v klet. Ni edini. Vsi - Brendan Gleeson, Adrien Brody, Sigourney Weaver, William Hurt ipd. - se skrijejo, upajoč, da so dovolj čisti. Kajti preživi le ta, ki je čist kot Rdeča kapica. Arhaični mit o izvirnem grehu in padlem človeku se tu poroči s sodobnim mitom o varnosti. Kaj hoče reči pesnik - da teroristi udarijo le te, ki grešijo?

ZADRŽAN +