Jean-Francois Richet / Napad na policijsko postajo številka 13

John Carpenter je leta 1976 posnel Napad na policijsko postajo 13, ultimativni B film o policijski postaji, ki jo tik pred zaprtjem napade anonimna urbana armada, tako da se je prgišče policajev prisiljeno združiti s kriminalci, ki na policijski postaji čakajo na transport v celico smrti. Napad je bil čudovito abstrakten, toda o postvietnamski Ameriki, postwatergatski paranoji, postindustrijski brezosebnosti in urbani apokaliptiki je povedal več kot tedanji dokumentarci. V rimejku, ki se ne dogaja v Wattsu, ampak v Detroitu, se vse začne z Bishopom (Laurence Fishburne), karizmatičnim narko baronom, ki ga peljejo v zapor.

Toda “konvoj” zaradi snežnega meteža obtiči v zapuščeni policijski postaji, ki je tik pred zaprtjem in v kateri so le še štiri osebe, vključno z degradiranim narednikom Roenickom (Ethan Hawke). Policijske postaje tokrat ne napade urbana armada brez obraza, ampak armada skorumpiranih policajev, ki so služili z Bishopom in ki se zdaj bojijo, da jih bo “potunkal”. Kar ni nepomemben obrat: Francoz, ki je film posnel, namreč s tem na ulico zvleče “pravo” Ameriko, ali bolje rečeno, s tem, ko pokaže obraz “zla”, postane jasno, da Ameriko najbolj ogroža prav sama Amerika. Apokaliptični obračun Amerike z Ameriko, ki ga noče nihče slišati, s tem dobi povsem nov pomen. Rimejk Napada o postiraški Ameriki, postseptembrski paranoji in bushevski apokaliptiki pove več kot CNN.

ZA