John Stephenson / 5 otrok in Željozaver

Leta 1917, ob koncu I. svetovne vojne, pošljejo pet otrok k stricu (Kenneth Branagh), profesorju matematike. Točno, tip ni čisto pri sebi, toda hej - I. svetovna vojna je pekel, ki žre starše. In ker otroci v trenutku velikih stresov in travm že tradicionalno mutirajo v eskapiste in fantaziste, se jim začne ob odsotnosti Harryja Potterja prikazovati vilinski Željozaver s francoskim akcentom (Eddie Izzard)... ee, Psammead... ee, Psammy... ee, It, ki je videti kot podrazvita animatronična igrača iz štacune Jima Hensona. Ne le da se je voljan z njimi non-stop igrati, ampak jim je voljan izpolnjevati tudi želje - vsak dan eno. In vsaka zaide, ko zaide sonce.

5 otrok in Željozaver, upehana peter-panska moralka, posneta po istoimenski otroški klasiki E. Nesbita, izgleda kot blond sestra Zaporedja nesrečnih dogodkov - ni tako mračna, groteskna in gotska, otroci niso le trije, ne pišejo se Baudelaire, stric, h kateremu jih pošljejo, pa ni tako dementno morilski kot kameleonski grof Jim Carrey. In seveda, otroke skušajo tokrat zlorabiti le njihove želje. Odraščanje je pekel. Bolje rečeno - odraščanje je vojna.

PROTI