Joel Schumacher / Fantom iz opere

Fantom iz opere, ekranizacija brodvejskega hita Andrewa Lloyda Webberja, je cocktail zgodbe o dveh tipih, iznakaženem geniju (Gerard Butler), in neiznakaženem lepotcu (Patrick Wilson), ki pecata operno divo (Emmy Rossum), glamurja, ki ima toliko seksapila kot sveča, spektakla, ki diši po prisilnem jopiču, kostumov, ki izgledajo kot izklesani, mraka, ki je tako kičast kot libreto, soundtracka, ki je tako dolgočasno pompozen, da bi zredil celo Celine Dion, duetov, ki bi lahko spremljali Disneyjeve risanke, melodrame, ki ritem izgubi vsakič, ko zamenja ključ, emocij, ki so tako birokratske kot avkcija, na kateri so jih kupili, metafor, s katerimi bi lahko zafilali vse luknje v Bushevih govorih (vagina = tunel; seks = “nočna glasba”), in serije igralcev, ki so tako plastični, da ne morejo hkrati peti in igrati, toda peti ne jenjajo, heh, niti ko spijo. Fantom iz opere pripada New Yorku in turistom, ki ga obiskujejo.

PROTI -