Jon Favreau / Zathura - vesoljska avantura

Otroci ločenih staršev so že tradicionalno h'woodski mučeniki št. 1. Po eni strani vedno zelo trpijo, po drugi strani pa se imajo vedno bolje kot otroci poročenih staršev - travme jim pač odprejo svet. In to na stežaj. V Zathuri, vesoljski avanturi, se jim na stežaj odpre vesolje, toda Zathura ni niti 2001, odiseja v vesolju niti Vojna zvezd, ampak neke sorte nadaljevanje Jumanjija (1995)... ee, še ena družabna igra, ki se ji zmeša.

Trije otroci, 10-letni Walter (Josh Hutcherson), 6-letni Danny (Jonah Bobo) in 13-letna Lisa (Kristen Stewart), ki jih samski, ločeni daddy (Tim Robbins) pusti doma same, v kleti najdejo Zathuro, staro vesoljsko družabno igro iz petdesetih, ki njihovo hišo prelevi v vesoljsko ladjo, nad katero se potem zgrnejo meteorski dež, osmi potniki, vesoljski brodolomci, Saturnove orbite, odpadki Jumanjija, izpuščeni prizori Jurskega parka in vojske iz oddaljenih galaksij. Če otroci nočejo ostati v smrtni nevarnosti, okej, če nočejo ostati disfunkcionalni, morajo igro odigrati do konca - to, da morajo “igro odigrati do konca”, pa seveda pomeni le, da morajo spoznati, da so kljub disfunkcionalnosti še vedno družina. No, da ima film pri tem v mislih družino, v kateri imajo glavno in zadnjo besedo moški, veste po tem, da je Lisa praktično cel film zamrznjena. Punca ne more niti ne sme igrati. Film hoče reči: kako lepo bi bilo, če bi lahko čas - in seksualno politiko - zavrteli nazaj v petdeseta.

PROTI