Richard Donner / 16 ulic

Bruce Willis igra upehanega, obrabljenega, obupanega, zapitega, zanemarjenega newyorškega policaja, ki je izgubil vero vase in svojo misijo. Takšnih policajev v h'woodskih filmih kar mrgoli (npr. v Talcu, heh, ali pa v Mestu greha), toda temu policaju se zgodi nekaj, kar se običajno zgodi bolj urejenim policajem, recimo kakemu Serpicu ali pa Slyju Stalloneu v Coplandu - na lepem ugotovi, da so vsi policaji okrog njega skorumpirani. In morilski. Specifično: Willis, ki po Donnerjevem Smrtnonosnem orožju diši toliko kot po mintu, mora malo blebetavo barabo (Mos Def), ki naj bi pričala proti nekaterim skorumpiranim policajem, do 10.00 pripeljati na sodišče, toda ostali - fanatični, cinični, brezkompromisni - policaji, ki jih vodi njegov dolgoletni buddy (David Morse), naredijo vse, da bi mu to preprečili.

Do sodišča ga resda loči le 16 ulic, a kaj ko policaji poznajo vsako ped vsake ulice - skorumpirani policaji še toliko bolj. Problem je le v tem, da vsi ti skorumpirani policaji izgledajo precej bolj resno kot Willis, “sunny little shit” - svojo varnost bi človek raje zaupal njim kot pa Willisu. Brez panike, 16 ulic je globoko v sebi film o črncu, ki ga lahko reši le plemeniti belec. In Mos Def je Danny Glover, ki hlini, da je Joe Pesci.

ZADRŽAN