Richard Linklater / Zašpehan narod

Eric Schlosser je leta 2001 objavil knjigo Narod hitre prehrane (Fast Food Nation), v kateri je razmontiral McDonald's in Ameriko, ki je McDonald's ne formatira le fizično, ampak tudi duhovno. Prehranjevanje v Ameriki je nevarno, toda industrija hitre prehrane in njena priležnica, mesno-predelovalna industrija, nista spremenili le ameriške kuhinje, ampak tudi ekonomijo, socialo, okolje in, heh, družinske vrednote.

Knjiga Narod hitre prehrane, ki jemlje apetit in ki jo radi primerajo z drugo veliko jemalko apetita, Džunglo, v kateri je Sinclair Lewis na začetku 20. stoletja razmontiral ameriško mesno-predelovalno industrijo, je tako katalog zločinov proti človeštvu, ki jih je zagrešila industrija hitre prehrane, kot katalog slastnih svinjarij, ki se znajdejo v hamburgerju - najbolj slasten “ingredient” je kakopak drek, zato lahko Don (Greg Kinnear), marketinški aparatčik big-mac korporacije in glavni junak Zašpehanega naroda, ekranizacije Naroda hitre prehrane, ugotovi le: “There's shit in the meat!” V mesu je že sranje, toda v tem mozaičnem, babilonsko-magnolijskem eposu, ki skuša pokazati, da so vse ameriške disfunkcije - od potrošništva in konformizma do izkoriščanja ilegalnih priseljencev - produkt hitre prehrane, ni mesa: Richard Linklater namreč Narod hitre prehrane predela v igrani film, v katerem nastopajo fiktivni liki in fiktivne korporacije, s čimer izgubi polemično ostrino, ki jo skuša nadomestiti s satiro, v kateri pa se že tradicionalno ne znajde.

Film nima nič proti kapitalizmu - le proti nekaterim kapitalistom. Je pa res, da pokaže, da ljudi povezuje ekonomija, ne pa kaka mistična halucinacija, kar je v h'woodskih filmih redkost. In kar je še večja redkost: film nudi vpogled v povsem degradirani delovni proces, v neposredno proizvodnjo, v ameriško klavnico, ki pa jo posnel, heh, v Mehiki.

ZADRŽAN +