Matt Reeves / Pošastno

Pošastno se začne kot 20-minutni garažni film o šejkanju digitalne kamere, ki kar kliče po katastrofi. V newyorškem loftu prijatelji prijatelju, ki je na tem, da se odseli na Japonsko, priredijo zabavo, okej, malo orgijo, toda kmalu so vsi ti mladci in mladenke tako polni klišejev, samega sebe in drug drugega, da Japonska pride k njim. Hočem reči - New York postane Japonska, kdo je Godzila, pa ni jasno. Ko namreč poči, ko priletijo projektili, ko se začne rokenrol, ko pade Brooklyn Bridge, ko Kipu svobode odleti glava in ko se New York prelevi v Ground Zero, nihče ne ve, kaj se dogaja. Vsi le panično bežijo in vreščijo, prilepljeni na toksični prah in furijaste vizije 11. septembra.

Kaj se dogaja, vidimo skozi “oči” kamkorderja, ki si ga natakne eden izmed junakov. Točno, vidimo le toliko, kot smo videli v Čarovnici iz Blaira. Film sporoča troje. Prvič, v času, ko cveti spektakel, ko so torej vsi obsedeni s snemanjem in tem, kar se vidi, je najbolj srhljivo to, česar se ne vidi. Drugič, to, da imaš kamero, še ne pomeni, da si bližje “resnici”. In tretjič, nihče ni bolj fasciniran nad svojo lastno destrukcijo kot Amerika. S tem filmom je uradnega žalovanja konec.

ZA +