Antika / Medeja; Ifigenija pri Tavrijcih

Slovenski prevod skoraj 2.500 let po izidu originala.

Nekaj fatalnega je v Evripidovih dramah; koga izmed današnjih dramatikov si lahko predstavljamo prevajanega po letu 4000? S čim torej ta dela ostajajo nesmrtna?

Ifigenija pri Tavrijcih npr. razblinja junaštvo mitov. Veliki vojskovodja Agamemnon je čislan kot poveljnik Grkov, ki uničijo in opustošijo Trojo. Za zmago je bil pripravljen storiti vse: celo žrtvovati svojo hčer na oltar bogovom. Bil je to čas, ko mu tega niso očitali kot brezobzirni napuh, nasprotno, štelo je kot vrlina samoodrekanja. Ifigenija, ki po volji bogov uteče smrti, mu tega ne odpusti. Je antična feministka, ki je zgrožena nad očetom, ki jo je goljufivo zapeljal proti klavnemu kamnu, govoreč, da jo prelje na njeno poroko. Spomin na impozantnega heroja vojne je tu vržen v blato prezira.

A moč tragedije s tem ni izčrpana. Tu rastejo najmočnejša čustva, ko se bližnjiki pobijajo med seboj. Kajpak s plemenitimi vzgibi. Kralj Agamemnon je za vojno srečo žrtvoval svojo hčer Ifigenijo, žena Klitaimnestra ga potem maščevalno umori, sin Orest ubije mater in maščuje očeta. Sedaj se preganjan od Erinij znajde kot ujetnik v templju Artemide ob Črnem morju. Material za najboljši možni zgled tragične situacije po Aristotelu. Svečenica in njena žrtev stojita iz oči v oči, oba ne vedoč, da sta v resnici iskani brat in ljubljena sestra. Od tod samo še filmsko režirani anagnorisis.

Antična zakladnica dramskih zapletov.