urejanje »
https://www.mladina.si/99934/200046-knige-02/?f=lq00ql9xs9x197it470lb9t97ltb0

Zgodovina / Nastanek in razvoj Kranjske

Slovenska matica, Ljubljana 1999, 2.916 SIT

Danijel Vončina
MLADINA, št. 46, 13. 11. 2000

Novost iz zakladnice slovenskega zgodovinopisja.

Zakaj novost? Gre namreč za prvi prevod nadvse pomembnega klasičnega dela naše zgodovinske vede, ki je bilo v nemščini izdano že daljnega 1929. leta ...

In zakaj nadvse pomembnega? Zato, ker so vse sinteze slovenske srednjeveške zgodovine, ki so nastale po "Hauptmannovem štetju", od Kosove prek Grafenauerjeve pa tja do Štihove & Simonitijeve, v svojih prikazih politično-teritorialnega razvoja tega največjega dela slovenskega prostora sledila njegovim izvajanjem in rezultatom ..."

Zakaj potemtakem tolikoletna "čakalna doba" na slovenski prevod? Oziroma: zakaj je ta, za umevanje naše domače zgodovine tako pomembna razprava, dostopna širši slovenski javnosti šele sedaj, dobrih sedemdeset let po svojem nastanku? Preprosto, Hauptmann je bil - "narodokletnik". V nasprotju z zagovorniki slovenske junaške zgodovine (Kajti da naši pradedi ne bi bili divje ubijali sosedov, kakšna sramota! Da ne bi zatirali drugih, kakšno razžaljenje! etc.) je zagovarjal t.i. hlapčevsko teorijo, njena temeljna teza pa je bila, da Slovenci pač niso bili sposobni samostojnega državnega in političnega življenja, saj so jim ga vseskozi organizirale in vodile tuje sile: najprej Avari - župani, potem Hrvati - kosezi in navsezadnje, bavarsko-nemško plemstvo. Ali kot se je glede tega Hauptmann sam plastično izrazil: "Slovenci smo bili nakovalo, po katerem so najprej udrihali Avari, potem Hrvati in končno še Nemci."

Zaključek: avtorjeva hlapčevska teorija je danes, vsaj v ključnih točkah, omajana ... Ampak, vendar in kljub vsemu: pričujoča razprava je še vedno temeljno delo, mimo katerega ne more nihče, ki ga pobliže zanima slovenska srednjeveška zgodovina.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa