Epska pesnitev / Sholar iz Trente (ep iz 16. stoletja)

Slovenski Faust.

Ep je v prvi in doslej edini knjižni izdaji izšel daljnega 1939. leta; - in Lovrenčičevega Sholarja iz Trente je (bilo do) danes pravzaprav že težko najti, tako da ga sodobno slovensko bralstvo večidel ne pozna. Samo za informacijo: gre za najobširnejši in motivno najbogatejši slovenski ep z zanimivo vsebino in s požlahtnjenimi besedili iz ljudskega izročila.

Iz opomb, ki so ob koncu te izdaje ponatisnjene v celoti: "Tako sem slišal že kot otrok doma (avtor se je rodil v Kredu pri Kobaridu, l.1890) zgodbo o šolarju iz Trente, kako se je hudiču zapisal. Edino v teh krajih na Slovenskem je doma ta motiv ..." Zgodba o trentarskem študentu, njen osrednji motiv je že omenjena pogodba s hudičem, je sestavljena iz uvodne pesmi in triintridesetih spevov, dogaja pa se v Soški in Kanalski dolini, v Benečiji, Devinu, Vidmu, Benetkah in Padovi. Pesnik oziroma bard svojo pripoved opira na ljudsko izročilo, legende, zgodovinsko ozadje pa črpa iz Rutarjeve Zgodovine Tolminskega. Kljub temu, da je čas dogajanja postavljen v 16. in prva leta 17. stoletja, pa sholarjeva zgodba aluzira z zgodovinskimi dogodki in razmerami, v katerih je pesnitev nastala, t.j. prvo svetovno vojno (beri: soško fronto) ter z dobo fašistične diktature.

Še na kratko o avtorju, katoliškemu pesniku, pisatelju, publicistu in prevajalcu: po končani gimnaziji v Gorici je študiral slavistiko in latinščino v Gradcu; od 1920. leta je kot srednješolski profesor poučeval v Ljubljani; ko so Nemci 1944. leta dovolili delovanje slovenske gimnazije v Gorici, je postal njen ravnatelj; po koncu druge svetovne vojne so ga komunisti zaradi tega zaprli (1946. leta je bil obsojen na dve leti zapora s prisilnim delom, vendar so ga še isto leto amnestirali); njegove knjige so izločili iz knjižnic, sam pa je, potisnjen v revščino in pozabo, 1952. leta umrl v Ljubljani.

Pesnitev, stkana v slogu ljudske poezije.