položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 100 | ID: 219805| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »

Uvodnik / Grega Repovž: Bojkot referendumov?

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 219806| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »
Želite Janšo za predsednika? Volite Logarja!

Dva leva / Vlado Miheljak: Želite Janšo za predsednika? Volite Logarja!

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 219807| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »
Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Pamflet#MLADINA_PLACLJIVO#

Zatemnitev drugačnih

Leta 1949 so jugoslovanski časopisi najavili začetek kolosalnega projekta, ki bo izsušil Skadarsko jezero, na njegovem dnu pa bodo gojili riž, bombaž in južno sadje. Ta Titov projekt so pospremili celo s proslavo na jezerskem obrežju, na katerega je prišla desettisočglava množica, ki je prepevala: Oj skadarsko vodo plava, i tebi je došlo do kraja. Čeravno se je podvig izkazal za lunatično megalomanijo, je imel v sebi nekaj smisla: v času informbirojevske blokade in samoizločenosti iz svetovnega trga bi domača žetev bombaža, riža in citronk občutno dvignila tržno ponudbo Jugoslovanom. Napaka je bila ena sama: projekta so se lotili, ne da bi se soočili z drugačnimi pogledi in kritikami. Pač, edini, ki so se norčevali, so bili Albanci in Rusi, a ti so veljali za državne sovražnike.

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 219808| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »
Janko Lorenci

Janko Lorenci

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Kolumna#MLADINA_PLACLJIVO#

Priložnost

So Severni tok poškodovali Rusi ali Američani ali kdo tretji? Če se vprašamo, kdo ima od tega korist, nastane zagata. Rusi lahko plin kadarkoli zaprejo in so krivi le, če so hoteli, da bi sum padel na Američane. Tem težave z ruskim plinom koristijo, saj Evropi laže prodajajo svojega, celina pa je od njih bolj odvisna. A krivec seveda ostaja neznan. Tudi če bi bili za nož v hrbet najtesnejšega zaveznika krivi Američani, uradna Evropa sredi ukrajinske vojne tega ne bi rekla.

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 219809| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »
dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Ekonomija#MLADINA_PLACLJIVO#

Spet banke

Nobelova nagrada za ekonomijo že več kot petdeset let velja za najuglednejšo strokovno priznanje. Lavreate potrjuje kot nesporne znanstvene avtoritete, ekonomiji daje pečat prestižne družboslovne vede. Letošnji nagrajenci so kot običajno ugledni ameriški profesorji, Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig. Bernankeja širša javnost pozna kot predsednika ameriške centralne banke, druga dva slovita bolj v akademskih krogih. Vsi trije so prispevali k boljšemu razumevanju vloge bank pri delovanju ekonomskih sistemov, zlasti v obdobju finančnih kriz. Banke, kreditni sistem in finančni kapital so temeljni dejavnik kriz in hkrati rešitelji razvoja kapitalizma. V tem tiči njihova demonska vloga. Bernanke je tu ponudil temeljni politično ekonomski okvir, Diamond in Dybvig pa modelske institucionalne predloge ukrepov. Njihova analiza je bila izčiščena, sporočila izrazito uporabna. Tudi zato je bila velika recesija 2008– 2013 manj usodna od finančne in ekonomske krize v tridesetih letih 20. stoletja.

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 219811| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »
N'toko

N'toko

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  Žive meje#MLADINA_PLACLJIVO#

Koga ogroža Tomaž Mastnak?

Prejšnji teden je po tihem in brez velikega pompa ugasnila dolgoletna kolumna Tomaža Mastnaka v Dnevniku. Pod še eno njegovo ostro polemiko proti mainstream narativi o podnebnih ukrepih in vojni v Ukrajini nas je pričakalo kratko obvestilo uredništva, da »zaključujemo sodelovanje z dr. Mastnakom, saj želimo k sodelovanju pritegniti nove avtorje«. In to je bilo to. Poleg par komentarjev na družbenih omrežjih ob odhodu popularnega pisca ni bilo slišati burnih odzivov, kakršnim smo bili priča ob ukinitvi Studia City in drugih napadih na nezaželene medijske osebnosti. Še več, številni zagovorniki »svobodnega novinarstva« so odhod kolumnista celo pozdravili. Dovolj so imeli njegovega »izkrivljanja dejstev« in »putinovske propagande«. Mastnak je postal redek primer pisca, čigar odhoda niso zahtevali janšistični strankarski aparatčiki, ampak ga je izrinila kar liberalna civilna družba.

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 219859| Tiskana: 41 / 2022 urejanje »

14. 10. 2022  |  Mladina 41  |  #MLADINA_PLACLJIVO#

#k# Prelistaj izdajo


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa