Uvodnik / Grega Repovž: Imate eno (1) prejeto sporočilo
Komentar / Vlado Miheljak: Hudič na Gregorčičevi
Na občnem zboru sodniškega društva konec prve dekade meseca so govorci izrekali, da so jezni nad višino svojih plač. In potem je kot deus ex machina na oder priletel premier Robert Golob, ki jim je povedal, da se je odločil, v naslednjem stavku glagol spremenil v množinski – smo se odločili, da od prvega januarja sprejmemo dodatek za vse sodnike in tožilce v višini 600 evrov, le da še ne vemo, v kakšni formi bomo to izpeljali.
Komentar / Premier na prelomnici
Golob je po neumnem izgubil ministrico Bobnarjevo, Urška Klakočar Zupančič je trapasto opravičevala falconski izlet na Dunaj, minister Bešič Loredan je proteste proti stanju v zdravstvu označil za ekstremizem in skušal grdo diskreditirati Kebra … Te in podobne poteze govorijo o pičli politični kilometrini, šibki občutljivosti za javno mnenje, opitosti z novo močjo. Oblasti so pobrale nekaj naklonjenosti in dvignile veliko obrvi. A faza privajanja na oblast se dokončno izteka. Novo leto prinaša vsebinsko fazo, čas obljubljenih reform. Odpustkov svežim politikom ne bo več, pritisk množice problemov pa se naglo veča.
V Sloveniji poznamo dva žanra umorov. Eno so holivudski poboji, kakršne vidimo dramatizirane v detektivkah in vse popularnejših true crime serijah. Glavno vlogo v njih imata skrivnostni psihopat, ki iz senc preži na nič hudega sluteče žrtve, in pa neustrašni kriminalist, ki se prebija skozi labirinte človeškega zla. Nasproti teh dramatičnih uprizoritev pa stoji drug žanr: vsakdanja in neglamurozna črna kronika. Tu ni nobene misterioznosti. Morilec ni neki skrivnostni psiho morilec iz senc, ampak čisto navaden, vsem znani družinski član, sosed, sošolec. Namesto jasne zgodbe o »poosebljenem zlu«, ki preži na neznance, črna kronika prinaša zmedene pripovedi o slabih družinskih odnosih, zlorabah in osebnih travmah. Holivud spreminja umore v tuja, sleherniku nerazumljiva dejanja izprijenosti, črna kronika pa jih neprijetno približa našim lastnim soseskam in vasem.
Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskem Davosu se po dveh letih z digitalnih srečanj in prestavitev zaradi pandemije spet vrača v svoje ustaljene okvire. V glamur enotedenskega srečanja političnih in korporativnih voditeljev, akademske stroke in mnenjskih vplivnežev, mladih povzpetnikov in tudi kritičnih skeptikov. WEF pooseblja politiko partnerskega (deležniškega) kapitalizma in ekonomsko logiko globalizacije. Toda oboje se v prepletu vseh mogočih kriz dramatično lomi. Čudežna formula globalnega kapitalizma ne deluje več in mesijanska sporočila in analitični premisleki WEF zvenijo v prazno. Letošnji moto Davosa – »sodelovanje v razdrobljenem svetu« – bo zato težko uresničiti. Najpomembnejših političnih akterjev v Davosu ni, še korporativni so redki, veliko udeležencev z malo ekonomske teže in političnega vpliva. Varnost in ne ekonomija postaja novo lepilo sveta, topovi namesto masla ne vodijo do njegovega povezovanja. Ideološka dediščina neoliberalizma je v Davosu trčila ob končni zid svoje blasfemičnosti.
20. 1. 2023 | Mladina 3 | #MLADINA_PLACLJIVO#