položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 100 | ID: 226464| Tiskana: 31 / 2023 urejanje »

Uvodnik / Grega Repovž: Spremeniti pogled

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 226465| Tiskana: 31 / 2023 urejanje »
Komentar / Mizoginija in kultura brisanja

Komentar / Vlado Miheljak: Mizoginija in kultura brisanja

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 226466| Tiskana: 31 / 2023 urejanje »
Janko Lorenci

Janko Lorenci

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Kolumna#MLADINA_PLACLJIVO#

Komentar / Sodni dan à la carte

Strah je močno čustvo, lahko te uniči, lahko te reši. Po drugi svetovni vojni je svet zapljusnilo več valov kolektivnega strahu – strahu pred jedrsko vojno, terorizmom, korono, ekonomsko-socialnimi krizami … Vsi ti valovi so se dvigali na ozadju neštevilnih individualnih strahov.

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 226467| Tiskana: 31 / 2023 urejanje »
dr. Bogomir Kovač

dr. Bogomir Kovač

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Ekonomija#MLADINA_PLACLJIVO#

Komentar / V slepi ulici

Strateški trikotnik ZDA-Kitajska-EU je dolgo veljal za vzorčni primer globalizacije. Trgovinsko, proizvodno in finančno povezovanje je prinašalo korporativne dobičke Zahodu in omogočilo hiter razvoj Kitajske. Globalizacija verig vrednosti in liberalizacija poslovnih tokov sta bili preprosto v interesu razvitega sveta. Kitajska je postala svetovna tovarna zahodnega neoliberalnega kapitalizma. Toda nato je v dobrih 20 letih postala nosilka sodobnih tehnologij, iz podrejene partnerice se je razvila v osrednjo tekmico ZDA. EU se je znašla v političnem in razvojnem precepu. Politično stoji na strani ZDA, ekonomsko pa je vezana na Kitajsko. V tem precepu postaja geostrateško vse manj pomembna. Politično jo teži nova blokovska delitev ameriškega unilaterizma, ekonomsko pa vse spornejša globalizacija. Ekonomski partnerji niso nujno tudi politično-vojaški zavezniki in nasprotno. Razlika med geopolitičnimi cilji in geoekonomskimi možnostmi postaja očitno vse usodnejša. V globalizacijskem trikotniku še najbolj za EU.

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 226468| Tiskana: 31 / 2023 urejanje »
N'toko

N'toko

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  Žive meje#MLADINA_PLACLJIVO#

Komentar / Kako padajo drevesa

Decembra 2022 so v ljubljanski Drami premierno uprizorili predstavo Kako je padlo drevo. Ta je govorila o prebivalcih ljubljanske soseske, ki so se postavili po robu gradbenemu projektu, da bi domače drevo obvarovali pred posekom. Pripovedovala je zgodbe o navadnih ljudeh, ki so se znašli v boju z oblastmi in bili grdo poraženi. Dramaturginja Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta takrat o svojem delu zapisala, da naš zgodovinski trenutek zaznamuje sobivanje dveh trditev: »Naš način življenja vodi v gotov propad človeške civilizacije.« In: »Počutim se, kot da ni mogoče nič narediti.« Dodala sta, da »ti dve prepričanji skupaj ustvarjata tesnoben občutek sočasnega gorenja in gašenja, kričanja in šepetanja, drvenja in stanja na mestu«. Verjetno pa se nista zavedala, da je v času, ko so umetniki na gledališkem odru uprizarjali to tesnobno občutenje, isto gledališče že imelo v gradbeni dokumentaciji pripravljeno žaganje veličastnega kostanja pred vhodom. In da se bo že čez nekaj mesecev neuspešen upor prebivalcev z odra preselil v resnični svet. Ali je šlo za golo naključje, da se je sezona v Drami končala s posekom prebivalcem ljubega drevesa?

položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 226506| Tiskana: 31 / 2023 urejanje »

4. 8. 2023  |  Mladina 31  |  #MLADINA_PLACLJIVO#

#k# Prelistaj izdajo


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa