Janko Lorenci

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Kolumna#MLADINA_PLACLJIVO#

Komentar / Prevzetnost in pristranost

Putin se je z napadom na Ukrajino debelo zakalkuliral. Oslabil je Rusijo, po malem ogrozil samega sebe, predvidena hitra zmaga se je spridila v mučno pozicijsko vojno. A grdo se je zakalkulirala tudi Amerika.

N'toko

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Žive meje#MLADINA_PLACLJIVO#

Komentar / Naša katastrofa

Katastrofe, tiste zares velike, vseobsegajoče družbene katastrofe, nas udarijo na dva načina. Prvi udarec nam zada narava. To je direkten šus v glavo – šamar, ki nas zbije na tla, še preden dobro vemo, kaj se nam je zgodilo. Kjer so bile pred minuto še hiše, ni več ničesar. Naši bližnji brez opozorila izginejo. Naše življenjske poti so v sekundi obrnjene na glavo. Tako deluje narava – direktno in brezobzirno. Drugi udarec je človeški in pride z zamikom. Ko je najhujše že za nami in se začenjamo postavljati na noge, se okoli nas odvijajo odločilne spremembe, na katere se ne zmoremo odzvati. Proračuni so na hitro zdesetkani. Bencin in mleko sta naslednji dan nerazumno dražja. Novi zakoni se vrstijo z vrtoglavo hitrostjo. Nekateri obogatijo, drugi se utapljajo v dolgovih. Marsikaj, kar se je še včeraj zdelo nemogoče, postane stvar zdrave logike. Ko končno zajamemo sapo, ugotovimo, da nismo več ista družba. Avtorica Naomi Klein je to nekoč poimenovala »kapitalizem uničenja«. Katastrofa vedno premeša karte in prinese spremembe v razmerjih moči … za delavstvo so to največkrat spremembe na slabše.

dr. Bogomir Kovač

18. 8. 2023  |  Mladina 33  |  Ekonomija#MLADINA_PLACLJIVO#

Komentar / Ponovitev

Katastrofalne poplave, ki so na začetku avgusta 2023 prizadele Slovenijo, niso nekaj nepričakovanega. Presenečenje sta zgolj njihov obseg in intenzivnost, pa tudi dolgoročna narava družbenih in gospodarskih posledic. Največja težava niso naravne razmere, problem je naše dolgoletno neustrezno poseganje in obvladovanje prostora. Slabo urejanje hudourniških območij, razpršena poselitev in neustrezna poplavna zaščita porečij so zgolj del težav. Pripravljenost in prilagodljivost družbe in države pri urejanja prostora sta veliko bolj ključni. Okoljska tveganja zato naraščajo, gospodarska škoda zaradi naravnih nesreč tudi. Družbeno smo vedno manj odporni, socialno vedno bolj ogroženi. Očitno je sedanji razvojni model Slovenije problematičen, poselitev slabe tretjine prebivalstva tvegana. Poplave so dejstvo, ne moremo jih preprečiti, lahko pa jih učinkoviteje obvladujemo. Ključno vprašanje je zato preprosto. Ali bo krizni menedžment v sedanjih razmerah vendarle prerasel v sistematično izogibanje dosedanjih razvojnih napak? Zagotovo pa bo tokratna učna ura iz ekonomike prostora najdražja doslej.

#k# Prelistaj izdajo