Varčevalni poraz

Združevanje srednjih šol prineslo zgolj konflikte

Ob lanski varčevalni vnemi je ministrstvo pod vodstvom Žige Turka začelo projekt združevanjem srednjih šol. Julija lani so sporočili, da nameravajo z združevanjem privarčevati 2,8 milijona evrov na leto, predvsem na račun odvečnih ravnateljev, knjižničarjev, svetovalnih delavcev, vzdrževalcev učne tehnologije … V večini primerov so se ravnatelji z načrti strinjali, v Mariboru pa se je varčevalnim načrtom uprl ravnatelj največje srednje šole, Srednje elektro-računalniške šole (SERŠ), Ivan Ketiš. Ketišu so se s protestom pridružili dijaki in njihovi starši, šola pa je vložila tudi tožbo proti ministrstvu ... Vse je bilo zaman. Ministrstvo je na koncu SERŠ pridružilo k Tehniškemu šolskemu centru na Teznem.

In kako je projekt uspel? Kot kaže zadnja analiza šolskega ministrstva, tokrat pod vodstvom Jerneja Pikala, je imel Ketiš prav. Ministrstvo je ugotovilo, da pridružitev SERŠ-a k šolskemu centru ni prinesla nobenega znižanja stroškov poslovanja. V prvem letu združitve je pri poslovanju prišlo zgolj do manjšega »prihranka«, ker je pač plača ravnatelja organizacijske enote šolskega centra za odtenek nižja od plače ravnatelja samostojne šole. Medtem ko drugih učinkov ni bilo in jih tudi ni bilo mogoče pričakovati v prihodnosti. Šole so namreč še naprej izvajale različne izobraževalne programe, zaradi česar ni bilo mogoče zmanjševati števila zaposlenih, so ugotovili na ministrstvu. Edina posledica omenjenega eksperimenta je bila oteženo vodenje šole iz dislociranega centra.

Šolsko ministrstvo je minuli teden svojo napako priznalo. Vladi so predlagali ponovno ločitev SERŠ-a od Tehnološkega centra. Na SERŠ-u sicer potezo pozdravljajo, a nova ravnateljica šole celotnega primera še vedno noče komentirati, vse dokler odločitev ne bo dokončna.

»Šola potrebuje mir, da lahko dela. Ravnatelj pa ima še kakšno drugo delo, kot da se neprestano ukvarja s statusom šole in z zunanjimi blokadami,« pravi. »Bilo bi manj zavajanja nas zaposlenih in živčnosti med starši in dijaki, če bi politiki kar neposredno dejali, da imajo oblast in moč, da lahko naredijo karkoli, ne pa da so se skrivali za domnevno strokovnimi utemeljitvami,« še dodaja.