Mladina 33/2013

Goran Lukič: "Sedaj padamo še nižje, ko imamo namesto študentskega dela volontersko pripravništvo."

Zakon v odvetništvu v tem poklicu prepoveduje volonterstvo. Na drugi strani v Zakonu o pravniškem državnem izpitu na žalost piše, da se lahko pripravništvo opravlja tudi prostovoljno. Pripravništva za različne stroke določajo različni posebni zakoni.

Alenka Sottler: »Pričakujem nastanek umetniške smeri, ki bi s humorjem, grotesko in absurdom, z vsemi orožji vizualnega jezika, razkrinkavala zvijače neoliberalizma.«

Na delovni mizi ilustratorke in slikarke Alenke Sottler je bila ves čas najinega pogovora še nedokončana ilustracija velike ladje, prispodoba zaposlenih, okoli nje bo avtorica narisala še majhne čolne, ki jih premetava razburkano morje. Na njih bodo prekerni delavci. Ilustrira razmerja med zaposlenimi in prekernimi delavci, zlasti v kulturi, ki postajajo vse bolj antagonistična. Alenka Sottler se namreč v zadnjem obdobju, kolikor ji čas dopušča, vse bolj posveča angažirani ilustraciji. Že lani je presenetila s ciklom Dobro jutro, ki je nastal na podlagi črtnih kod, s katerimi je označeno blago v trgovinah, ilustratorka pa nas z njimi opozarja na ograje, ki nas omejujejo v življenju. Sicer pa meni, da stopamo v obdobje angažirane in politične ilustracije, saj so problemi, s katerimi se srečujemo, globalni in kompleksni, razumljive pa jih lahko napravi šele prava ilustracija.
Akademska slikarka Alenka Sottler je mednarodna priznana ilustratorka otroških knjig in knjig za odrasle. Z ilustracijami je opremila več kot 45 otroških knjig. Ilustrirala je na primer Mehurčke Otona Župančiča, Pravljice Oscarja Wilda, Ure Kralja Mina Bine Štampe Žmavc, najbolj pa je ponosna na svoje ilustracije klasičnih Svetovnih pravljic, Pravljic Svetlane Makarovič in Pepelke. Je dobitnica številnih domačih in mednarodnih nagrad za ilustracijo. Med drugimi je prejela prvo nagrado Hinka Smrekarja, grand prix otroške žirije na Svetovnem bienalu ilustracije v Bratislavi, letos pa je kandidatka Slovenije za najvišjo svetovno priznanje na področju ilustracije – Andersonovo nagrado. Pozornost javnosti je vzbudila tudi z ilustracijami v zbirki pesmi Skrivnosti Nika Grafenauerja in romanu Tujec francoskega eksistencialista Alberta Camusa.

Maurizio Lazzarato: »V žarišču je odnos med upnikom in dolžnikom«

Maurizio Lazzarato je italijanski filozof, sociolog in aktivist, ki že dvajset let živi in dela v Parizu. Lani je bila v slovenščino prevedena njegova knjiga Proizvajanje zadolženega človeka. V njej dokazuje, da se dolg umešča v samo jedro neoliberalnega projekta. Po njegovem je v neoliberalizmu razmerje upnik–dolžnik postalo temeljno družbeno razmerje, ki preči tudi razredna razmerja. Trdi, da smo dolžniki vsi: delavci in brezposelni, potrošniki in proizvajalci, upokojenci in prejemniki socialne pomoči. Vsi smo dolžniki, krivi v očeh kapitala, ki je postal Veliki posojilodajalec. Po Lazzaratu dolga ni mogoče reducirati samo na ekonomske mehanizme, saj dolgovi nadzorujejo in usmerjajo naše življenje tudi v psihološkem smislu. Z Lazzaratom, ki je predaval na Subversive festivalu v Zagrebu in tam predstavljal svojo knjigo, smo se pogovarjali o dolgu in njegovih razsežnostih, pa tudi o možnostih izhoda iz tega nemogočega položaja.

Kevin Parker, glava zasedbe Tame Impala: »Namesto da bi te pobožale, te udarijo.«

Tame Impala je projekt mladega avstralskega multiinštrumentalista Kevina Parkerja, ki je v preteklih treh letih dvignil veliko prahu v krogih svetovne neodvisne glasbene produkcije, saj sta oba njegova albuma prinesla svež veter v že nekoliko zatohlo produkcijo indie rocka. Namesto da bi se Parker lotil recikliranja popularne glasbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, kar je v zadnjih letih postala praksa številnih mladih skupin, se je osredotočil na zlato obdobje šestdesetih in sedemdesetih let ter svetu predstavil svoje videnje psihedeličnega progresivnega rocka. V njegovi glasbi je moč čutiti najrazličnejše glasbene vplive – zasedbo Tame Impala pogosto primerjajo z Johnom Lennonom, Beach Boysi ali Led Zeppelini, pa tudi s psihedeličnimi skupinami iz kasnejših obdobij kot denimo Mercury Rev ali The Flaming Lips.