Kritika / Silvo Teršek: Preobrazbe

+ + + + +

Pojem Silvo Teršek je sinonim za radijski glas razumnega in empatičnega intervjuja, tokrat pa nastopa v vlogi pisatelja.

Fikcija ima za podlago paraavtobiografijo, ki izhaja iz vprašanja – kaj in kdo sem? Njegov glavni junak je profesor in žurnalist, ki dela intervjuje s filozofi, pravniki, sociologi, teologi, škofi, politiki, pesniki, farmacevti, fiziki etc. Resda sprašuje, toda vsak odgovor postane tudi del njega, saj ga odgovori nenehno preobražajo. Pač po načelu: človek je to, kar bere, oziroma to, kar posluša.

A šarm knjige je korak naprej, ko v preoblikovanje vstopajo ženske, s katerimi deli trenutke, kraji, po katerih se potepa, in posebneži, ki jih srečuje na poteh. Ni zavezan enemu, temveč si jemlje pravico odprtosti iskati samega sebe, ki ga najdeva v drugih. Kriterij izbire ni slava ne denar, niti ne moč, temveč svojskost idej in načinov bivanja. Tako ga ustavijo etnolog, ki je želel postati kovač, redovnica, skladiščnik, knjižničar s podeželja, pač ta, ki ima svojo zgodbo. Pristopa z radovednostjo in s toplino do ljudi in do krajev, voda in dreves. Pripoveduje o ljubezni in o posesivnostih, na katere se odziva igrivo. Namesto da bi človek, vržen v svet, ravnal po ustaljenih navadah, si izbira modus vivendi. Ki je seveda trpek, povezan s sposobnostjo biti sam, a hkrati izjemno bogat, saj potem novo druženje ni gesta rutine, temveč iskanje manjkajočega znanja, čutenja, vedenja. Nekdo bere, da bi srkal vednosti, drugi, da bi se izognil premišljevanju.

Redko avtorsko delo o sodobnem človeku, ki išče intelektualno-čustveni smisel svojega bivanja.