položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 161549| Tiskana: 44 / 2014 urejanje »

Mladina 44/2014

30. oktober 2014

Uvodnik

Grega Repovž: Skrivnostni uradnik

PREBERI

Zdravje

Nasmeh za 1.000.000 €

Kako so nam izpulili javno zobozdravstvo in kako ga dobiti nazaj

Staš Zgonik

Nelagodno življenje učiteljev

Klemen Košak

Benetke na Dolenjskem

Marjan HorvatUroš Abram

Lustracija? Maščevanje!

Peter Petrovčič

Poplava 2

Aleš Prijon, arhitekt

Okuženi s predsodki in strahom

Staš Zgonik

Tortura ni kultura

Denis Vičič

»Polodprti« Šrot

Peter Petrovčič

Sindikati kupili aerodrom

Borut Mekina

Romanje v pravljično deželo

Peter Petrovčič

Diskriminacija žensk v športu

Tamara Kajtazović

Maček v žaklju

Urša Marn

Elektroinštalacije Vader

Anže Tomić

Žrtve privatizacijske gonje

Urša Marn

Borut Mekina | foto: Uroš Abram

30. 10. 2014 | Mladina 44 | Svet#MLADINA_PLACLJIVO#

Martin Pollack

Martin Pollack (1944) je avstrijski pisatelj ter bivši novinar in urednik nemškega Spiegla. Leta 2004 je zaslovel s knjigo o svojem očetu, nacističnem zločincu dr. Gerhardu Bastu, šefu Gestapa v avstrijskem Linzu, vodji posebnega oddelka SS, ki je med drugo svetovno vojno likvidiral Jude na Slovaškem in Poljskem. Njegova nacistična družina po očetovi strani izhaja iz Kočevskega in Laškega, od koder so se leta 1912 odselili v Avstrijo. Iz protesta proti njeni nemškonacionalni usmeritvi, tudi sovraštvu do Slovencev, se je Pollack po drugi svetovni vojni odločil za študij slavistike in vzhodnoevropske zgodovine na Poljskem. Z družino in očetom se je soočil v knjigi Smrt v bunkerju, ki je leta 2005 izšla tudi v slovenskem prevodu, letos pa je izdal esej z naslovom Kontaminirane pokrajine, kjer piše o množičnih grobiščih v Srednji Evropi in soočanju ljudi, ki živijo v njihovi bližini, s preteklimi zločini. Z njim smo se pogovarjali po razpravi, ki jo je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.

Marjan Horvat

30. 10. 2014 | Mladina 44 | Svet#MLADINA_PLACLJIVO#

Albert Royo-Mariné

Prihodnjo nedeljo, 9. novembra, se bodo Katalonci in Katalonke na posvetovalnem referendumu odločali o (ponovni) samostojnosti severovzhodne, industrijsko najbogatejše španske regije, ki jo zaznamujejo poseben jezik, kultura, sedemstoletna tradicija parlamentarizma in prestolnica Barcelona. O zapletih pri izvedbi referenduma, o kratkih stikih s špansko vlado in ustavnim sodiščem, o primerjavi katalonskega s škotskim referendumom o samostojnosti, o identiteti Kataloncev, o razlogih za množično priseljevanje v Katalonijo v zadnjem stoletju in glavnih razlogih za veliko podporo Kataloncev samostojnosti smo se pogovarjali z Albertom Royo-Marinéjem, nekdanjim zunanjim ministrom v katalonski vladi, dolgoletnim sodelavcem evropske komisije, profesorjem evropskih študij in zdajšnjim generalnim sekretarjem katalonskega Sveta za javno diplomacijo. Royo-Mariné je bil že večkrat v Sloveniji, tokrat pa se je v Sloveniji mudila »njegova« misija, ki je slovenske politike prepričevala, da bi slovenski parlament s posebno resolucijo podprl Katalonce v njihovih prizadevanjih za samostojnost.

Izjave tedna

»Naslednji dan berem o tem, kako je ’gola zadnjica zasenčila Pirc Musarjevo’. No, nisem tako neznatna, da bi katerikoli del telesa vitkega mladeniča lahko vrgel senco name v fizikalnem smislu.«

Nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar na svojem blogu o učinku mladeniča, ki je med njenim intervjujem na TV SLO pokazal rit

Kolumne

Grega Repovž: Skrivnostni uradnik

Evropski pravni red je z evropskimi uredbami narejen sistem maksimumov in minimumov. Določa prostor, znotraj katerega morajo biti urejena posamezna področja. Kaj to pomeni? Da ima vsaka država...

Janko Lorenci: Ugašanje

Kariera Janeza Janše v zatonu

Bernard Nežmah: Za domovino – s Titom naprej!

Ko se premierstvo spreminja v farso

Dr. Bogomir Kovač: V fiskalni pasti

Cerar bi namesto v Berlin moral oditi v Pariz, pri Nemcih pa za prodajo podjetij kupiti politično podporo

Vlado Miheljak: Kdo je Antikrist?

(Bog na službeni poti)

N'toko: Nergač

Kar kri mi zledeni, ko mi kdo reče, da se morajo spremembe najprej zgoditi v meni, da je »svet to, kar v njem vidiš«. Kaj za vraga naj bi to pomenilo?

Komentar

Poplava 2

Protipoplavni ukrepi za Ljubljano so že dolgo znani. Stroške bi verjetno pokrili že s škodo, ki sta jo povzročili zadnji dve poplavi.

Aleš Prijon, arhitekt

Kultura

Portret

Benjamin Krnetić, igralec

… ki ga je zaznamoval svet ljubljanske soseske Moste

Marjan HorvatUroš Abram

Ulica

Anja: »Pa dej, fak.«

Igor Škafar

Praznik glasbene radikalnosti

Veljko NjegovanMiha Fras

Sedem

Marcel Štefančič jr.

Vsi za enega, eden za vse!

Petra Tihole

Hudo

Zaščitni kostum

Saša Eržen

Kritika

Top lista nadrealistov

Stanka Prodnik Božič

Veliki Gatsby, MGL, Ljubljana

Petra Tihole

Telo tekstil spomin, Galerija DLUL, Ljubljana

Petra Tihole

Od ekperimentalnega art popa do avant-rocka

Petra Tihole

Ocenjujemo

Knjiga

Filip David: Sanje o ljubezni in smrti

+ + + +

Matej Bogataj

Silvo Teršek: Preobrazbe

+ + + + +

Bernard Nežmah

Film

Drevo

za +

Marcel Štefančič jr.

Bes

zelo za

Marcel Štefančič jr.

Mali Budo

zadržan +

Marcel Štefančič jr.

Kdo mi ugrabi ženo

zadržan

Marcel Štefančič jr.

Preusmerjeni

zadržan

Marcel Štefančič jr.

Plošča

Run The Jewels: Run The Jewels 2

+ + + +

Borka

Leonard Cohen: Popular Problems

+ + + + +

Veljko Njegovan

Thurston Moore: The Best Day

+ + + +

Goran Kompoš

Kiesza: Sound of a Woman

+ +

Borka

Konzum

Vroča roba

Namaste, Ljubljana

Boštjan Napotnik

Fotogalerija

Foto tedna: Generalni direktor HSE Blaž Košorok (SDS) se prebija skozi množico protestnikov pred Termoelektrarno Trbovlje, ki ji grozi stečaj ali likvidacija. V odsevu vetrobranskega stekla Košorokovega terenca »najvišji dimnik v Evropi«.
©Borut Krajnc

Francoska zdravniška ekipa za ebolo | Profimedia

Darth Vader je kandidiral na volitvah v Ukrajini | Profimedia

Watch for Dogs Trio so Cene Resnik (levo), Zlatko Kaučič (v sredini) in Giovanni Maier (desno) | Miha Fras

Vlado Novak, prvak SNG, prejemnik Borštnikovega prstana 2014, Maribor | Marko Pigac

Anton Stres, Ivan Štuhec in Leopold Charles Valant pred premiero Igre o Antikristu, Cankarjev dom, Ljubljana
©Marko Vavpotič / Krater Media

Treba je regulirati Gradaščico in Mali graben, očistiti hudourniške pritoke, zagotoviti izpust odvečnih vod na Barje in zgraditi zadrževalnik Razori. Dobrovčani bi obdržali zemljišča, ki so v naravi le travniki, dobili bi državni denar, turistične objekte zastonj in pri vsaki poplavi še denar zaradi zalitja pašnikov. Ljubljančani bi dobili suhe domove.
©Borut Krajnc