urejanje »
https://www.mladina.si/179583/g-sp-r-mikl-s-tam-s-komunizem-po-letu-1989/?f=uhhuzgp7yg77pesdae7huvzehv1zzz

Knjiga / Gáspár Miklós Tamás: Komunizem po letu 1989

Sophia, Ljubljana 2017, prevod: Sašo Furlan et al., 18 € 

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 15, 14. 4. 2017

+ + + +

Naslov, ki v hipu pritegne.

Kaj je ostalo od komunizma? V čem se dežele evropskega vzhoda razlikujejo od zahodne polovice? Kako nastaja neokomunizem?

Madžarski filozof in intelektualec TGM ta vprašanja le oplazi, v svojem delu predstavi filozofsko in politično zgodovino idej, povezanih s pojmom delavskega razreda. Knjiga nikakor ni hvalnica komunizma, avtor je dosledni mislec in tako izpelje, da po letu 1917 niso nastajale družbe, ki bi emancipirale delavski razred, temveč družbe državnega kapitalizma, kjer so se aparatčiki in vladajoči razred okoriščali z redistribucijo kapitala in privilegiji. Komunizma torej sploh ni bilo. Zakaj potem TGM napoveduje knjigo o njegovi prihodnosti?

Lucidni in eruditski filozof, ki prinaša pomenljive evidence in odpira pronicljiva vprašanja sedanjosti, ima nekaj drobnih težav z argumentacijo. Najprej denimo zelo smiselno omeni aktualno razslojenost družb na državljane in nedržavljane, na kateri postavi tezo o postfašizmu, nato pa nadaljuje z delitvijo na aktivno in pasivno prebivalstvo. Pravi, da slednjega v kontinentalni Evropi sestavljajo brezposelni, upokojenci, študenti, brezdomci, klateži, intelektualci, nekoristni umetniki in raziskovalci, ki jih dojemajo kot ničvredne parazite, nevredne državne pomoči. Ta sicer lepa zaokrožitev teorije realnosti je žal čisti TGM-jev izmislek. Pogledi, ki jih omenja, so tako marginalni, da jih je povsem neupravičeno generalizirati.

Skratka, avtor odpira pomenljive perspektive kritike in prinaša frapirajoče močne evidence, toda delo je strukturirano kot eklektična knjiga, ki skače s polja na polje, ne da bi vztrajala pri objektu pisanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa