Knjiga / Gáspár Miklós Tamás: Komunizem po letu 1989

+ + + +

Naslov, ki v hipu pritegne.

Kaj je ostalo od komunizma? V čem se dežele evropskega vzhoda razlikujejo od zahodne polovice? Kako nastaja neokomunizem?

Madžarski filozof in intelektualec TGM ta vprašanja le oplazi, v svojem delu predstavi filozofsko in politično zgodovino idej, povezanih s pojmom delavskega razreda. Knjiga nikakor ni hvalnica komunizma, avtor je dosledni mislec in tako izpelje, da po letu 1917 niso nastajale družbe, ki bi emancipirale delavski razred, temveč družbe državnega kapitalizma, kjer so se aparatčiki in vladajoči razred okoriščali z redistribucijo kapitala in privilegiji. Komunizma torej sploh ni bilo. Zakaj potem TGM napoveduje knjigo o njegovi prihodnosti?

Lucidni in eruditski filozof, ki prinaša pomenljive evidence in odpira pronicljiva vprašanja sedanjosti, ima nekaj drobnih težav z argumentacijo. Najprej denimo zelo smiselno omeni aktualno razslojenost družb na državljane in nedržavljane, na kateri postavi tezo o postfašizmu, nato pa nadaljuje z delitvijo na aktivno in pasivno prebivalstvo. Pravi, da slednjega v kontinentalni Evropi sestavljajo brezposelni, upokojenci, študenti, brezdomci, klateži, intelektualci, nekoristni umetniki in raziskovalci, ki jih dojemajo kot ničvredne parazite, nevredne državne pomoči. Ta sicer lepa zaokrožitev teorije realnosti je žal čisti TGM-jev izmislek. Pogledi, ki jih omenja, so tako marginalni, da jih je povsem neupravičeno generalizirati.

Skratka, avtor odpira pomenljive perspektive kritike in prinaša frapirajoče močne evidence, toda delo je strukturirano kot eklektična knjiga, ki skače s polja na polje, ne da bi vztrajala pri objektu pisanja.