Etične banke – nekateri jih imenujejo tudi družbene, državljanske ali trajnostne banke, pravzaprav pa temeljijo na zadružnih načelih, vendar jih nadgrajujejo – so marsikje v zahodni Evropi in ZDA alternativa komercialnim bankam, ki temeljijo le na načelu dobičkonosnosti, skrb za razvoj skupnosti, za blaginjo državljanov in podjetij pa je zanje (vse bolj) drugotnega pomena. Etične banke, čeprav (za zdaj) na finančnem trgu sestavljajo zanemarljiv segment, ravnajo drugače, saj postavljajo v ospredje preglednost poslovanja, predvsem pa skrb za skupnost, kar v praksi pomeni, da pri vsakem posojilu za to usposobljeni člani zadruge preverijo, kakšen socialni in ekološki učinek bo odobreno posojilo imelo na skupnost. Ker projekte evalvirajo zadružni strokovnjaki, tesno vpeti v lokalno okolje, se zmanjša stopnja tveganja pri naložbah; to omogoča zelo nizke obrestne mere, provizij pa v teh bankah tako ali tako ne poznajo.
Profesor Igor Saksida je ugleden raziskovalec mladinske književnosti srednje generacije, ki v svojih delih nova dognanja in spoznanja predhodnikov združuje s sodobnimi teoretskimi izhodišči. Za diplomsko delo iz književnosti je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prejel študentsko Prešernovo nagrado in se kot mladi raziskovalec posvetil preučevanju različnih literarnih zvrsti. V magistrski nalogi se je ukvarjal s poezijo (Komunikacijski modeli v slovenski mladinski poeziji, 1992), v doktorski disertaciji pa je obravnaval dramska dela (Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost, 1996). Ne ukvarja pa se le z zgodovino in teorijo mladinske književnosti, ampak tudi z didaktiko književnosti. Je avtor številnih del o literaturi in poučevanju (med njimi so Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko, Slovenska mladinska dramatika in Bralni izzivi mladinske književnosti). Je dolgoletni predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Kopru.
Izjave tedna
»Slovenski narod brez kranjske klobase bi bil kot kavboj brez pištole.«
Kolumne
Grega Repovž: Na videz nevtralno
Nobena družbena bolezen se ne loti razkrajanja družbe tako kot tisto, kar je na videz nevtralno, neideološko, celo nepolitično. Mar nismo tudi kapitalizma na evropskem vzhodu vpeljevali v nekem...
Janko Lorenci: Ni ga kirurga
Popkovina med družbo in okoljem
Bernard Nežmah: Besede spomenikov
Bronasti, medijski in železniški
Dr. Bogomir Kovač: Znanilec drugačnega časa
Danes je »Schengen« predvsem kulturni boj, ki spaja neoliberalno logiko kapitala z ideologijo muslimanskega tujca
Heni Erceg: Mrhovinarji
To ni le zgodba o pohlepnem mogotcu, ki je tvegal, zaradi česar je zdaj ogrožena finančna in socialna stabilnost Hrvaške in morda kar celotne regije, ampak je tudi zgodba o medijskih mrhovinarjih
Vlado Miheljak: Smrt na meji
(Koliko samomorov preživi Evropa)
N'toko: Vsi smo Tina
Kdo si želi postati Tina Maze svojega oddelka v supermarketu, Peter Prevc gradbišča, Goran Dragić pobiranja smeti?
Komentar
Zakaj je Cerarjevi vladi tako malo mar za javno šolstvo?
Dočakali smo rešitev, ki je žejne čez vodo pripeljala najprej in v prvi vrsti javno šolstvo ter vse tiste državljanke in državljane, ki si želijo kakovostnih javnih šol za vse otroke
Kultura
Portret
Prismojeni profesorji bluesa, bend
Virtuozni samouki z rekordno koncertno kilometrino
Ulica
» Pozdravljena, pomlad! «
Hudo
Semena v svinčniku
Melania pokliče ob uri
22. slovenski dnevi knjige, po Sloveniji
Saša Spačal in Slavko Glamočanin: Touchscaping, Stolp Škrlovec, Kranj