https://www.mladina.si/183350/popotovanje-cesarskega-pingvina-2/?f=l0q0l9x7gx1s1tit470lm940mm7ss
Film / Popotovanje cesarskega pingvina 2
L’empereur, 2017, Luc Jacquet
zadržan
Unheimliche.
Popotovanje cesarskega pingvina – doku o odiseji pingvinov, ki so voljni premagati neizmerne daljave, da bi prišli do najboljšega kraja za »kolektivni« seks – je pred dvanajstimi leti postalo globalni hit, pobralo oskarja in sprožilo številne imitacije (Vesele nogice), toda nadaljevanje – doku o odiseji novega, mladega pingvina, ki gre za mističnim glasom ekstremnega ekosistema – je presenetljivo povsem propadlo, tako da mi je med recikliranjem originala – prva četrtina je dobesedno reciklaža – po glavi rojilo le eno vprašanje: zakaj je bil pingvin (Danny DeVito) v filmu Batman se vrača taka pošast, če pa so pingvini videti bolj človeško od ljudi?
A po drugi strani: pingvini so nam zelo podobni – videti so kot imitacije ljudi. So pošastni, ker so nam tako podobni? Nas njihova humanoidnost spravlja v nelagodje? Še huje: ker jih tale doku prikazuje kot nedolžne staroselce, ki smo jih poslali v rezervat (antarktični gulag), kjer zdaj disidentsko, ekstatično in mučeniško zmrzujejo, se zdi, kot da hoče reči – hej, kaj če smo mi pošasti, ki hočejo biti podobne pingvinom? Kaj če smo le trači evolucije, ki potrebujejo ekstremne razmere (teror, vojne, podnebne spremembe), da bi preživeli?