Knjiga / Saša Babič: Beseda ni konj

+ + + +

Spregledano – študija slovenskih folklornih obrazcev.

Posebne besedne formule delovnih vzklikov, pozdravov, kletvic, zmerljivk, pregovorov, ugank, zagovorov in folklornih molitev. Druži jih magična moč besed, ko zgolj z izrekanjem dosegamo učinke. Ali se jih vsaj nadejamo. Stari Slovenci so se vrst pri zdravnikih rešili z zagovori proti zobobolu, kačjemu piku, zvinu, kugi; etnologi so zbrali pravi korpus o ljudski medicini. Kjer ni bilo besed, je bila vsaj ideja – za vsako bolezen raste zdravilna rastlina. Čarobni obrazci so odganjali tatove, Turke, demone iz obsedenca, nevihte, bolezni živali, znane kletvice pa so preganjale zoprnike: vrag te vzemi etc.

Delo poleg obilja primerov prinaša reference, navaja stare študije, pozabljena imena za mesece (prosinec kot ledenik), nakazuje na minulo kulturo širjenja ljudske bistrosti in duhovitosti, še zlasti v ugankah: Kdo gre čez vodo, pa ne dela sence? – Glas. Ali pa: Les na tes, platno vmes, štiri duše, pet teles. – Mrlič v krsti in štirje, ki ga nesejo v grob.

Pregovore bi lahko jemali za ljudsko šolo življenja, ki seje psihološka spoznanja (volk ne menja dlake), kaže smisel vremenskih napovedi (ako na Marjetin dan deži, orehov in lešnikov ni), kdaj ponudi posebej trd oreh (strela ne udari v koprivo), spet kdaj paradoks (dober počitek je pol dela).

Mnogi obrazci so v zatonu, industrijska reja kokoši pač ne pozna več klicanja posamezne kure: pipi-pi, bržkone je že izumrl ukaz: ga! uo ga!, s katerim je stari kmet takoj ustavil vola. Se pa pojavljajo novi obrazci, zlasti v zbadljivih ugankah: Zakaj moški masturbirajo? – Ker hočejo seksati z nekom, ki ga imajo zares radi.

Sicer knjiga o izvoru, strukturi in klasifikaciji folklornih obrazcev.