Pregled leta: Naj muzika

Tri najboljše domače plošče in šest tujih

Domače

Širom: svet, ki speče konju cvet
Edinstveno izdelana in izrazito kolektivna praksa z markantnim pečatom slogovnih prevalov in čudovitih melodičnih prepletanj.

Warrego Valles: save as
Brezkompromisnim rafalom nabrejkanih semplov tokrat laska čustvena melodika – od blaženih trance vzponov do nostalgičnih rave synthov.

Shekuza: De Sica
Radovedna dekonstrukcija tehna skozi intuitivnost modularne sinteze.

Tuje

Tyler, The Creator: IGOR
Ponovna transformacija raperja, ki tokrat navdušuje s samosvojo vizijo popa, v kateri se požvižga na klasične strukture in izčiščeno produkcijo.

Slowthai: Nothing Great About Britain
Glasni spomenik neprivilegiranemu odraščanju na otoški periferiji, z odporom do srebanja popoldanskega čaja in ljubeznijo do pozabljene pubovske kulture.

Amon Tobin: Long Stories
Neprekinjena igra preciznosti in zmernosti, ustvarjena s praktično enim orodjem, arhaičnimi električnimi citrami Omnichord.

Lana Del Rey: Norman Fucking Rockwell
Na svoji najboljši plošči doslej zvezdniška kantavtorica prepriča z nekonvencionalnimi aranžmaji, potencialno brezčasnimi melodijami in vrhunsko vokalno izvedbo.

Brockhampton: Ginger
»Vseameriški boy band« je od nekdaj eksperimentiral s popom, z letošnjo ploščo, na kateri je igrivost zamenjal z melanholijo, pa ga je popolnoma posvojil in se pri tem imenitno izkazal.

Charli XCX – Charli
Izpiljeni elektronski pop bonbon, s katerim avtorica nadaljuje izvrstno sodelovanje z ekscentriki iz kolektiva PC Music.