Poseben položaj za papirničarje?

Proizvajalci papirja zahtevajo olajšave pri okoljskih dajatvah, finančne spodbude in sofinanciranje izobraževanja kadrov

Upravni odbor Združenja za papirno in papirnopredelovalno industrijo od vlade pričakuje, da jim omogoči ekonomske razmere, ki bodo spodbujale konkurenčnost papirne industrije, saj je to močno izvozno usmerjena panoga. »Naši izdelki, surovine, ki jih uporabljamo, in tehnološki procesi so trajnostno naravnani in s svojim delovanjem smo lahko zgled drugim industrijskim vejam. Po desetletjih prezrtih prizadevanj in vlaganj v izboljšanje učinkovitosti menimo, da je zdaj skrajni čas, da skupaj z ustvarjalcem slovenskega ekonomskega okolja nadaljujemo to pot,« pravi direktorica združenja Petra Prebil Bašin.
Po njenih besedah mora država trajnostno naravnanim panogam v obliki strategije priznati določen poseben položaj oziroma jim omogočiti olajšave pri okoljskih dajatvah, zagotoviti finančne spodbude za povečanje deleža uporabe zelene energije in sofinancirati izobraževanje papirniških kadrov. Začetek leta 2008 je bil za papirno industrijo zelo uspešen, pozneje pa so se, tako kot v drugih panogah, začela pojavljati prva znamenja recesije, je pred časom pojasnila Prebil Bašinova. Lani je bila celotna proizvodnja slovenske papirne industrije za 2,9 odstotka manjša kot v letu 2007. Ta padec je bil manjši od povprečja v EU, ki je bil 4,1-odstoten.
Papirna industrija v Sloveniji sodi med panoge, ki so zelo odvisne od izvoza. Podjetja kar 85 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujih trgih, največ izvažajo na trge članic Evropske unije. Nekatere države članice so zaradi krize za svoje proizvajalce papirja že uvedle ukrepe, ki jim omogočajo zaščito, zaradi tega je na njihovem trgu manj povpraševanja po izdelkih iz Slovenije. Ker slovenska papirna industrija več kot 30 odstotkov izdelkov proda v države, ki nimajo evra, jo pesti še tečaj dolarja. Največji izvozniki v panogi so Količevo Karton, Vipap Videm Krško, Papirnica Vevče, Paloma, Goričane, Radeče Papir, Paloma-Horgen, Aero Papiroti, Valkarton in Nova Kuverta. Njihovi glavni trgi so Nemčija, Italija, Hrvaška, Srbija, Avstrija.
Proizvajalci papirja pravijo, da za svoje poslovanje uporabljajo obnovljive materiale. Njihova glavna surovina je celuloza, ta pa je proizvedena iz lesa, ki ga je treba odstraniti iz gozda, da se ohrani njegova vitalnost. Njihovi izdelki so papir, karton in drugi produkti, ki jih je mogoče po uporabi tudi do petkrat vnovič predelati. Papir sodi tudi med materiale, ki se v naravi najhitreje razgradijo. Tako argumentirajo trditve, da papirna industrija ni več umazana industrija.
Petra Prebil Bašin zagotavlja, da bo slovenska papirna industrija do leta 2020 uresničila cilje kjotskega protokola glede znižanja izpustov, povečala bo energetsko učinkovitost in tudi rabo obnovljivih virov energije. Od slovenskega poslovnega okolja pa pričakuje, da ji bo naklonjeno vsaj tako, kot je poslovno okolje naklonjeno papirničarjem v drugih evropskih državah, so na panožnem združenju napisali v memorandumu, ki so ga poslali vladi in pristojnim ministrstvom.
Večja podjetja s področja papirne industrije v Sloveniji so v tuji lasti. Papirnica Vevče je recimo v lasti avstrijske družbe Brigl & Bergmeister, papirnica Količevega je v lasti avstrijske družbe Mayr-Melnhof karton, lastnica družbe Vipap je Československá obchodní banka, v logaškem Valkartonu ima 98,6 odstotka delnic hrvaška delniška družba Belišće.