Včasih se je po nasvet, kako naprej, dobro odpraviti k Milanu Brglezu. Ne zato, ker je Brglez predstojnik katedre za mednarodne odnose, politolog in nasploh širok poznavalec diplomacije in družboslovja, temveč zato (kot vedo povedati njegovi študentje), ker je Brglez prebral verjetno vse najtežje knjige na tem svetu, preden je napisal svoj znani doktorat o teoriji teorije. Zaradi tega danes Brglez še ob tako velikem problemu, kot je slovensko-hrvaški spor, ostaja hladen in zbran. V skladu s staro filozofsko resnico, po kateri je v teoriji največ prakse, pa postaja Brglez tudi največji mednarodnopolitični praktik. Kako naprej? Prihodnja zunanjepolitična strategija Slovenije bo nemara v bistvenem celo njegovo avtorsko delo.
> Pogajanja vedno pripeljejo do kompromisa, dosegli pa smo vse ključne rešitve, ki so bile za nas zelo pomembne, pri manj pomembnih pa smo lahko bolj popustili. Pomembna je bila naša zaveza o spoštovanju evropskega pravnega reda, tako kar se tiče davčnega položaja skupnega podjetja kot v primeru pridobitve statusa sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
Izjave tedna
»Ritualov ni nobenih, ker bi lahko kdo mislil, da smo kakšna sekta.«
Kolumne
Grega Repovž: Ubogi kameli brez imena
»Gadafi se je Pahorju zahvalil za obisk, na srečanju pa sta si tudi izmenjala darila. Premier je gostitelju podaril lipicanca po imenu Napolitano, Gadafi pa njemu dve kameli.« Novica na STA, 11.
Dr. Bogomir Kovač: Titanik je tonil počasneje
Slovenske železnice tonejo hitreje kot Titanik. Nimamo ne operativne državne strategije razvoja železniškega prometa ne pravega poslovnega modela.
Maja Novak: Z referendumom nad referendum!
Ena jedelj Riba 1 in ena jedelj Riba 2 sta dve jedelj ribi
Janko Lorenci: Flopenhagen?
Dovolj smo bogati, dovolj vemo, dovolj alternativ imamo, da bi lahko pogubno segrevanje ozračja zavrli. A ga ne.
