Pet pravljičnih knjig

Katerih pravljic in zbirk pravljic ne bi smeli spregledati?

Vprašanje smo zastavili Anji Štefan, soorganizatorki Pripovedovalskega festivala, ki je obenem ena od dveh slovenskih profesionalnih pripovedovalk, raziskovalka slovenskega pripovednega izročila in avtorica knjig za otroke. Štefanova pravi, da se ji zdi kar nekaj knjig ljudskih oziroma folklornih pripovedi s tega ali onega vidika posebej opaznih, tokrat pa jih je izbrala pet.

- Pravljice (izbrala in uredila Kristina Brenkova), Prešernova družba, 1965: »Gre za droben, a pester izbor pripovedi z različnih koncev sveta, ki nagovorijo tako otroka kot odraslega.«
- Slovenske ljudske pravljice, Mladinska knjiga, 1967: »Slikanica prinaša sedem široko priljubljenih slovenskih pripovedi, izstopa pa predvsem zaradi čudovitih ilustracij Ančke Gošnik Godec.«
- Aleksander Nikolajevič Afanasjev: Ruske pravljice, Mladinska knjiga, 2007: »Bogat izbor ruskih pripovedi, iz katerega izstopajo predvsem epsko najbolj razvite čudežne pravljice.«
- Mamka Bršljanka, Mladinska knjiga, 1976: »Še en izbor pripovedi iz svetovnega izročila, ki ga je naredila Kristina Brenkova - izčiščen tako po vsebinski kot po jezikovni plati.«
- Dvanajst ujcev, Mladinska knjiga, 1974: »V samostojni knjižici objavljena rezijanska pravljica, ki jo je Milko Matičetov našel pri svoji najljubši pravljičarki Tini Vajtovi. Mojstrsko ubesedena.«