Mladina 12/2010

Le konflikt vodi k spremembam

Dr. Andrej Kurnik je politolog na Fakulteti za družbene vede. Poleg znanstvenega dela se s politiko ukvarja tudi aktivno. Podpiral je izbrisane, ilegalne pribežnike, njegova skupina se je borila za pravice azilantov. Zadnja leta deluje znotraj Socialnega centra Rog in v pobudi Nevidni delavci sveta. Na dan, ko so delavci kočevske Prenove iskali rešitev za svoje probleme, je sodeloval na pogajanjih in vodil aktiviste, ki zahtevajo radikalne spremembe odnosov med delavci in kapitalom. A Kurnik pravi, da zgodba iz Kočevja ni eksces, je pravilo. Visoka gospodarska rast je rezultat izkoriščanja delavcev, tujih in slovenskih, nevidnih in tistih, za katere naj bi veljala pravila socialne države. Naj bi zato, ker je po Kurnikovem mnenju socialna država v krizi. Ker tudi njo nadzira kapital. In zato je edina rešitev konflikt, avtonomno politično organiziranje proletariata, izven aktualnih struktur politične družbe. Danes delavci iz Kočevja iščejo nove službe, a zaradi sistemskega izkoriščanja, je takih delavcev še mnogo.

Irena Matko Lukan: »Vedno povedane drugače«

Prejšnjo nedeljo se je iztekel letošnji pripovedovalski festival, ki že trinajst let združuje tiste, ki radi pripovedujejo, in tiste, ki radi poslušajo pripovedi iz različnih ljudskih izročil. Zgodbe so bile tudi tokrat nabrane z vseh vetrov, pripovedovalci prav tako - nekateri so nagovarjali otroke, drugi odrasle, nekateri so bili zelo izkušeni, drugi so pripovedovali prvič.
Eden od vrhuncev festivala je bila nedvomno prireditev Pobrano na kup, ki je v petek zvečer napolnila Štihovo dvorano Cankarjevega doma. Na njej je nastopilo deset pripovedovalcev z različnimi zgodbami, od bohinjske do romunske, prvič pa smo lahko slišali tudi pripovedovalce z druge strani meje, iz Benečije in avstrijske Koroške. Slednjo je zastopal Gabriel Lipuš, ki je povedal eno od ljudskih zgodb, ki jih je v njihovih krajih pred desetletji popisal ter zbral pisatelj in etnograf Vinko Möderndorfer, sicer ded istoimenskega režiserja ter glasbene in gledališke ustvarjalke Vite Mavrič. Mavričeva, ki je bila tisti večer tudi sama pripovedovalka, je poslušalcem med drugim predstavila presunljivo (resnično) pripoved o tem, kako je ded, ki mu po vojni niso želeli objaviti zbirke pripovedi, ker naj ne bi bile skladne s tedanjim režimom, za vsako spisal posebno »opravičilo«. Za eno najbolj znanih slovenskih pravljic, Mojco Pokrajculjo, je denimo napisal, da je primerna za objavo zato, ker pravzaprav govori o spoštovanju do dela, saj Mojca trkajoče v hišo spusti šele potem, ko dokažejo, da poznajo ročne spretnosti.
Ljudskih pripovedi danes ne preganjajo več. Nasprotno, očitno imajo vse več privržencev, ti pa so pripravljeni tudi sami sodelovati pri vzpostavljanju čim bolj pravljičnega poslušalskega vzdušja. Ko je zadnji petkov pripovedovalec Boštjan Napotnik - Napo občinstvo zaprosil, naj se, preden bo začel pripovedovati, premiga in v dvorani pričara vzdušje nogometnega prvenstva v Južnoafriški republiki, je dvorana dvignila roke in naredila nekaj valov. Napo upravičeno velja za enega naših najboljših pripovedovalcev, obenem pa sodi med tiste, ki ljudske zgodbe več kot spretno tkejo v sodobni kontekst. Tokrat je občinstvu čisto mimogrede razložil denimo definicijo bobovnjaka, obrobnega predmeta, ki se je namesto fig pojavil v popotnem prtu enega od nastopajočih junakov v njegovi zgodbi. Razlage te besede ni našel v SSKJ-ju, temveč na Googlu, kjer pa se je prvi zadetek, ki besedo povezuje s Slavkom Bobovnikom, izkazal kot povsem zgrešen. Bobovnjak so namreč zajčji iztrebki.
Pripovedovalski festival pripravljajo Anja Štefan, Alenka Veler in Irena Matko Lukan, tri navdušenke nad to govorno veščino, ki so obenem z njo vsaka na svoj način povezane tudi poklicno. Vse tri so se takoj po festivalu udeležile sejma za založnike otroške literature v Bologni, a Ireno, ki je od leta 1999 urednica revij Ciciban in Cicido ter ima tudi zato redno vpogled v ljudske pripovedi, nam je vseeno uspelo povprašati, v čem je čar pripovedovanja in poslušanja ljudskih zgodb.

Primarij Matjaž Lunaček, specialist psihiater

Primarij Matjaž Lunaček, dr. med., je specialist psihiater, ki se je med letoma 1994 in 2006 psihoanalitično izobraževal v okviru Italijanske psihoanalitične asociacije (Societa psicoanalitica Italiana). Ukvarja se s psihoanalitično prakso in aplikacijo psihoanalize na področjih litereature in vzgoje. Leta 1996 je skupaj s psihologinjo Renato Bačer ustanovil Psihoanalitični vrtec. Objavlja članke s psihoanalitično vsebino, v centru njegovega interesa pa je teorija gonov. Slednje smo razumljivo postavili v središče našega pogovora, dotaknili pa smo se tudi pojavov, ki zadnje čase cepijo slovensko javnost in dajejo krila sovražnemu govoru vseh vrst, barv in oblik: od pretirane ljubezni do živali do patološkega sovraštva do istospolno usmerjenih. Od družbene prisile starševstva do nizke ravni komunikacije v slovenski družbi. Od tradicionalne družine do problematičnih seksualnosti. In nenazadnje, od kratkosti generacijskega spomina do nezavednega, ki tudi Slovence determinira bolj, kot bi si upali priznati.

Če bi razmišljal o odhodu, bi bil videti kot izdajalec

Čeprav je Janko Goršek ob imenovanju za generalnega direktorja policije veljal za popolnoma apolitičnega kandidata, ni več daleč čas, ko bo v delu javnosti obveljal za orodje v rokah Katarine Kresal, kot je Barbara Brezigar orodje v rokah Janeza Janše. Sam vseskozi trdi, da deluje zgolj na podlagi strokovnih odločitev.

Wolfgang Wodarg

Eden izmed ljudi, ki skušajo priti stvari do dna, predvsem pa pripomoči k temu, da se kaj takega ne bi ponovilo, je dr. Wolfgang Wodarg, ki je januarja, takrat je bil predsednik odbora za zdravstvo skupščine Sveta Evrope v odhajanju, odredil preiskavo o vplivu farmacevtske industrije na Svetovno zdravstveno organizacijo. Dr. Wodarg je nemški zdravnik s podiplomsko izobrazbo iz interne medicine, epidemiologije, pnevmologije, javnega zdravstva itd. Dolga leta je bil dejaven v zdravniški zbornici in je vodil javni zdravstveni inštitut. Med letoma 1994 in 2009 je bil poslanec socialnih demokratov (SPD) v nemškem zveznem parlamentu bundestagu. Od leta 1998 do januarja 2010 je bil tudi član skupščine Sveta Evrope, v kateri je med drugim prevzel vodenje odbora za zdravstvo. Kljub izteku mandata dr. Wodarg ostaja v skupščini Sveta Evrope kot častni član in pomaga voditi preiskavo, ki jo je sprožil.