Inovativne bioplinarne

Potencial je tudi v živalskih vrtovih in večjih parkih

Število bioplinarn v Sloveniji v zadnjem času naglo narašča. Za zdaj jih je 13, do konca leta naj bi jih odprli vsaj še pet. Povečini gre za bioplinarne, ki za vhodni substrat, iz katerega z gnitjem v odsotnosti kisika nastaja metan, uporabljajo stranske kmetijske proizvode. Ena od pomembnih sestavin vhodnega substrata so živalski iztrebki, ki skrbijo za stabilnost procesa gnitja, hkrati pa uporaba teh iztrebkov za proizvodnjo bioplina razbremeni okolje, saj zmanjša izpuste toplogrednih plinov v ozračje, in ljudi, saj iz okolja odstrani smrad.
Velike bioplinarne potrebujejo velike količine vhodnega substrata, zato so pogosto postavljene v bližini farm, ki zagotavljajo stalno zalogo iztrebkov. A ponekod po svetu se že začenjajo zavedati, da bi bilo mogoče tehnologijo proizvodnje bioplina koristno izrabiti še drugod. V živalskem vrtu v Torontu tako načrtujejo postavitev bioplinarne, ki bi za vhodni substrat uporabljala tam proizvedene organske odpadke, tudi živalske iztrebke. Na leto proizvedejo približno tisoč ton živalskih iztrebkov in drugih organskih odpadkov, vendar to za velikost bioplinarne, ki so si jo zamislili, ne zadostuje. Zato nameravajo uporabljati še odpadke iz restavracij, trgovin in drugih obratov na območju.
Bi si kaj takega lahko zamislili tudi v ljubljanskem živalskem vrtu? Kot pravi tamkajšnja strokovna vodja Barbara Mihelič, vsak dan ustvarijo za približno traktorsko prikolico organskih odpadkov, na leto pa to znese približno 600 kubičnih metrov. »Za bioplinarno je seveda potreben prostor, upravljavec, začetni kapital - vse, česar pri nas ni na pretek. Po drugi strani je ena večjih ovir sestava organskega materiala, ki vsebuje (pre)majhen delež iztrebkov in preveč balasta (seno, listje, sekanci). Tako zdaj organske odpadke kompostiramo in jih potem izročimo odjemalcem (vrtnarstvom).«
Podatke o količini odpadkov smo poslali podjetju Keter Organica, vodilnemu slovenskemu proizvajalcu bioplinskih naprav. Kot je odgovoril njegov direktor Miran Hrženjak, bi navedena količina odpadkov po grobih ocenah zadostovala kvečjemu za napravo z nazivno močjo 5 kilovatov. Šele če bi na leto dodali od 1200 do 1800 ton druge biomase, bi imeli dovolj »goriva« za njihovo najmanjšo bioplinsko napravo z močjo 50 kilovatov. V Torontu so za to poskrbeli.
Je pa mogoče metan, ki se sprošča ob anaerobni razgradnji živalskih iztrebkov, uporabljati tudi na precej nižji ravni. To dokazuje projekt konceptualnega umetnika Matthewa Mazzotte, ki je ob pomoči MIT-a v parku v mestu Cambridge v ameriški zvezni državi Massachusetts postavil malo bioplinsko napravo. Poganjajo jo pasji iztrebki, ki jih lastniki psov namesto v smeti odvržejo v »reaktor«. Naprava sicer ni dovolj velika, pritok goriva pa ne dovolj stalen za proizvodnjo elektrike, zato nastali metan uporabljajo neposredno za plinsko svetilko v parku. Razmišljajo tudi o postavitvi stojnice, kjer bi na proizvedenem plinu kuhali čaj. Ljubljanski Javni razsvetljavi smo poslali vprašanje, ali morda tudi sami razmišljajo o čem podobnem, a so verjetno mislili, da se šalimo, ker niso odgovorili.