2010 / Cesarstvo moči in denarja

Predsednika Ljudske Republike Kitajske, generalnega sekretarja Centralnega komiteja komunistične partije ter predsednika kitajske centralne vojaške komisije Hu Jintaa je portugalska konjenica pozdravila v vsem svojem sijaju. Bil je svečan trenutek. A nenadoma se je eden od konj vzpel na zadnje noge in vrgel jezdeca s sebe.
Kitajski državnik je nepremično pričakal konec slovesnosti. Nato pa stopil naravnost h gardistu, ki je padel s konja, ga objel in povprašal, ali je z njim vse v redu.
Hujevo dejanje na začetku novembra je bilo simbolično: to je bil »najčudovitejši trenutek, v katerem je svet v živo spoznal pravo Kitajsko,« so vriskali v partijskem glasilu People''s Daily.
Kitajska Evropi zdaj lahko pokaže sočutje. Vzrok je dolžniška kriza na evrskem območju. S privolitvijo v finančno pomoč in z izjavami o zaupanju v evro skuša Peking stabilizirati svojo največjo trgovinsko partnerico - zaradi svojih interesov.
V Huju so v Lizboni videli rešitelja še pred njegovim obiskom. Kitajec je zaradi dolžniške krize obljubil, da bo to članico EU podprl s konkretnimi ukrepi.
Vzpenjajoča se velesila spretno izrablja krizo v Evropi, da bi okrepila svoj politični in gospodarski vpliv. Osredotoča se predvsem na najšibkejše članice evrskega območja, zelo zadolžene Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo. Rada bi jih pridobila, da bi postale njene večne zaveznice v EU. Hu ve, kaj dela.
Kitajska se je do Grčije, Španije in Italije že prej vedla prijateljsko in tam kupovala obveznice, ko so drugi bežali z njihovih trgov, je med obiskom v Evropi oktobra letos pokroviteljsko pojasnil premier Wen Jiabao. »Pomagali bomo tudi v prihodnje in nekaterim državam olajšali premagovanje težav.«
Wen je v Atenah obljubil posebno pomoč Grčiji: Kitajska naj bi pokupila njene obveznice. To so bile le besede, a trgi, na katerih vlada negotovost, so v njih videli znamenje zaupanja v evro: izgovoril jih je namreč mož, ki soodloča, kam bo Kitajska vložila svoje devizne rezerve, največje na svetu.
Julija je Kitajska nakupila za 400 milijonov evrov španskih obveznic, ki bodo zapadle v desetih letih. Premier Jose Luis Rodriguez Zapatero se je za to naložbo vljudno zahvalil med septembrskim obiskom v Pekingu. Časi so se spremenili. Danes Kitajci le izjemoma doživijo nasprotovanje. V večjem delu Evrope pa so zdaj več kot dobrodošli.
Kitajski državni ladijski prevoznik Cosco si je že zagotovil 35-letno zakupno pogodbo za pristanišče Pirej. Do leta 2015 namerava število pretovorjenih zabojnikov povečati s sedanjih 800 tisoč na 3,7 milijona, je napovedal premier Wen.
V irski Athloni so se kitajski vlagatelji lotili gradnje orjaškega konferenčnega in razstavnega središča za svojo izvozno industrijo.
Na Portugalskem bi energetski velikan China Power International rad kupil delež v tamkajšnjem dobavitelju EDP.
V Italiji je premier Silvio Berlusconi naročil, da mora Kolosej v Rimu v čast premiera Wena zažareti v rdeči barvi, nato pa sta državi sklenili prijateljstvo. Tudi Italijanom je Wen obljubil, da bo obseg medsebojne trgovinske izmenjave do leta 2015 povečal za dvakrat.
Kitajska z obljubami zadolženim državam spodbuja tudi svojo industrijo. Peking od Evrope hkrati pričakuje več politične poslušnosti: Wen med obiskom na sestanku predstavnikov držav članic EU oktobra v Bruslju ni hotel prisluhniti zahtevam po zvišanju vrednosti kitajske valute. Kitajska menjalni tečaj juana umetno ohranja na nizki ravni, saj so zato njeni izdelki cenejši.
Med kratkim obiskom pri nemški kanclerki Angeli Merkel si je zagotovil odobritev prošnje, ki jo je zaman ponavljal leta: Merklova je obljubila, da si bo prizadevala za upoštevanje kitajske želje, da bo EU v petih letih kitajsko gospodarstvo priznala za tržno. Potem bo EU izdelke, ki jih uvaža iz Kitajske zaradi podpore države, veliko teže kot danes obremenila z dodatnimi carinami na dampinške cene.
Čim bolj bodo članice EU finančno odvisne od Kitajske, bolj bo njihov položaj podoben ameriškemu. »Si lahko privoščite biti ostri s svojim bančnikom?« S tem izrazom nemoči je ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, kot razkriva WikiLeaks, opisala težave ameriške zunanje politike v odnosih s Pekingom.
Minimalna naložba in čim večji vpliv - takšna je bila že doslej strategija Pekinga v Evropi. Hu je miren. Ve, kaj dela.

© 2010 Der Spiegel, The New York Times Syndication