Mladina 23/2010

Dušan Kojić - Koja: »Človek ne more živeti od spominov«

Poveličevanje 80. let minulega stoletja kot zlatega obdobja eksjugoslovanske glasbe se danes tistim, ki takratnega turbulentnega dogajanja nismo izkusili, morda zdi nerazumljivo. Že res, da so bendi znotraj novega vala postavili smernice tako rekoč celotnemu jugoslovanskemu alterrocku, vendar večinski del te glasbe že dolgo kaže svoja leta. Eden redkih bendov iz tistega obdobja, ki so s svojo estetiko še danes slišati razmeroma sveže, je beograjska kultna zasedba Disciplina kičme, ki jo je leta 1982 ustanovil Dušan Kojić - Koja. V anale jugoslovanske glasbene zapuščine se je »najbolji« pred tem zapisal že s sodelovanjem v eni najvplivnejših in najbolj samosvojih novovalovskih formacij Šarlo akrobata, iz katere sta po razmeroma hitrem razpadu zrasli dve morda najvidnejši zasedbi beograjske scene 80. let, Ekatarina Velika in Disciplina kičme. Ta, zaradi Kojeve britanske izkušnje po novem imenovana Disciplin A Kitschme, je ob Električnem orgazmu ena redkih še delujočih zasedb iz tistega obdobja. Njeno aktualnost dokazuje tudi pojav čislanih in trendovskih sodobnih (ameriških) hrupno rockovskih bendov, ki s kombinacijo basovske kitare, bobnov in vokala osvetljujejo Kojevo brezčasno glasbeno vizijo. Vpogled v njegovo (ob)glasbeno ustvarjanje se te dni z Dnevi discipline in razstavo Iluzija koja prija ponuja v ljubljanskem Kinu Šiška, vrhunec Dnevov discipline pa naj bi bil koncert skupine Disciplin A Kitschme 17. junija.

Dr. Dušan Mramor, ekonomist

Kaj je izvirni greh za globalno ekonomsko krizo? Prof. dr. Dušan Mramor, dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani in nekdanji minister za finance, pravi, da se kriza ni začela na nepremičninskem področju, ampak so jo sprožile ZDA z neustrezno ekonomsko politiko, predvsem s tiskanjem dolarja za financiranje vojne proti terorizmu. Čeprav je vzroke za krizo pametno poznati, nas samo to iz njenega brezna ne bo rešilo. Vladi svetuje, da takoj sprejme pokojninsko in zdravstveno reformo, saj sicer lahko pride do znižanja kreditne ocene, po kateri se Slovenija zadolžuje na mednarodnih finančnih trgih. Podražitev kreditov bi dodatno poglobila recesijo, kar bi terjalo še več brezposelnih.