položaj (naslovnica): 0 | položaj (kazalo): 0 | ID: 43212| Tiskana: 40 / 2010 urejanje »

Mladina 40/2010

8. oktober 2010

201040
Mladina 40/2010

Prelistaj revijo


uvodnik

Grega Repovž: Družba nestabilnosti

PREBERI

intervju

Dr. Braco Drago Rotar, sociolog

Od kavča do kavča

Dobili so drugo priložnost

Radost kot gibalo

Totalna norost

Ko krvnik postane rešitelj

Mladinamit, št. 778

ŽUPAN U LUBLAN

Kako omejiti pohlep?

Pasti premoženjskega zavarovanja

Ljudski kapitalizem

Kam vlagati

Zadnji h'woodski princ

Ko za uveljavljanje pravic preostane le še telo

Posodiš kavč?

Nanogradnja

Grafen - material prihodnosti

Keltski tiger cvili

Rdeči alarm

Otroci kot puzzle

Gverilka in tretji Lulov mandat

RTV Slovenija, z Greblom ali brez

Kalkulator: Kratke novice

Obsojen

Nič novega v BiH

Politično tožilstvo

Zavarovalniška neskladja

Top flop: Obračun proračuna

Svet: Kratke novice

Sedemsto namernih okužb s sifilisom

Dober tempo

Bo stanovanjska dobrodelnost zaživela?

“To ni stavka, to je terorizem!”

Koga moti golf?

Nikjer v Evropi ...

Radio da, TV ne

Prepoved vstopa na stadion

Združeni himnomani

Zamrznitev

Dr. Patrick Vlačič

Marjan Horvat

7. 10. 2010  |  Mladina 40

Dr. Braco Drago Rotar, sociolog

/media/www/slike.old/mladina/vintvelikarotarb5.jpg

Dr. Braco Drago Rotar (68), sociolog, pesnik in esejist, je leta 1966 je diplomiral iz umetnostne zgodovine in arheologije na Filozofski fakulteti in nato leta 1975 doktoriral iz sociologije kulture na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze. Konec osemdesetih let je bil pobudnik in vodja knjižne zbirke temeljnih humanističnih del Studia Humanitatis in predstojnik Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Do leta 1995 je bil direktor raziskovalnega centra Institutum studiorum humanitatis, nato pa do leta 2003 dekan ISH - Fakultete za podiplomski humanistični študij. Od leta 2007 je zaposlen na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. V svojem raziskovalnem delu se dr. Rotar posveča vprašanjem ideologije v kulturi in umetnosti in likovni semiotiki. V začetku osemdesetih je začel razvijati zgodovinsko antropologijo, ki si je že utrla pot med sodobne znanstvene discipline. Predvsem v zadnjih letih proučuje razvoj znanosti in univerzitetnega sistema na Slovenskem, saj ga skrbi usoda družboslovja in humanistike, ki ju najbolj ogrožajo tržne zakonitosti. Tudi v knjigi, ki jo ta čas pripravlja, bo obravnaval to problematiko.

Izjave tedna

»Estradnikov zavestno nismo vabili, da bi nas podprli, saj nekateri volitve jemljemo resno. Če bi jaz nastopila v duetu z raperjem, ne vem, ali bi lahko še kdaj resno stopila pred svoje študente v predavalnici.«

Kandidatka SD za ljubljansko županjo METKA TEKAVČIČ, v Žurnalu, o usodni napaki

Kolumne

Jože Vogrinc: Kako neka godba postane slovenska?

Naše so tiste godbe, ki jih poslušamo, jih vzamemo za svoje in jih imamo radi. To velja ne glede na to, od kod so, kdo jih je naredil in za kakšno vrsto glasbe gre.

Jurij Gustinčič: Preveč se potepajo, kam jih postaviti

Druga beseda za norme življenja, ki se sliši vedno pogosteje in vedno pozitivno, je seveda integracija. Integracija kot pojem svobode, integracija v eni smeri, ne v različnih, morda nasprotnih.

Bernard Nežmah: Kjer videz zastira stvarnost

Stavka, stečaji, poplave, upori in referendum

Dr. Bogomir Kovač: Ima vse. In nič.

Proračun za leti 2011 in 2012 ne prinaša pravega vsebinskega zasuka, ne ponuja družbeno odgovornih javnih financ, ne ponaša se niti z reformskim zasukom niti s politično legitimnostjo

Janko Lorenci: Predah

Stavka je zamrznjena, ker sta obe strani začutili moč druga druge in svojo šibkost

Kultura

Ko moški jokajo

Ocenjujemo

Knjiga

Joris Luyendijk: Je res ali ste videli na televiziji?

Andrej Rozman Roza: Brvi čez morje: izbrane drame

Film

Piran-Pirano

Zamenjava

Odpleši svoje sanje 3D

Maščevanje je moje

Plošča

The Glitch Mob: Drink The Sea

Diplomatz: Život je raj

Pin Up Went Down: 342

Phonophani: Kreken