Mladina 9/2012

Marijan Papež: "Ker je življenjska doba daljša in ker hočemo boljše pokojnine, bo treba delati dlje."

V bistvu ne. Podatki za leto 2011 kažejo povečanje števila upokojencev in zmanjšanje števila zavarovancev, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Zavod je te podatke označil za skrb zbujajoče.

Dr. Marjan Senjur: »Ne se igrati z javnim sektorjem. Z njim stojimo ali pademo, rastemo ali zaostanemo.«

Grčija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo v evroobmočju. Za take države je prevladujoči menjalni tečaj evra previsok in država je zato izvozno nekonkurenčna. Kopiči se plačilno-bilančni primanjkljaj. Po drugi strani je v evru prevladujoča obrestna mera za tako država prenizka. Zato nastane tendenca zadolževanja in zmanjšanega varčevanja. Evroobmočje je makroekonomsko gledano za take države, kot je Grčija, nestabilno okolje, ki jo povrh tega dela nekonkurenčno. Tudi Slovenija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo in je zato potencialno izpostavljena istim nevarnostim: nestabilnosti in nekonkurenčnosti. Po drugi strani pa je evro za Nemčijo, kot veliko in nadpovprečno razvito državo, idealno makroekonomsko okolje. Ta nesimetričnost je temeljni problem evroobmočja. Grčija ni v težavah samo zaradi svojih subjektivnih slabosti. Njene težave so tudi objektivno pogojene. Podobno velja za Slovenijo: kriza je objektivno dejstvo, naša stvar pa je, da se bomo z njo soočili, vsaj tako dobro kot druge države. V krizi se običajno sprejemajo nujni ukrepi, in to pod pritiskom časa in velike negotovosti. Zato ni smiselno kritizirati fiskalne politike v letih 2009 in 2010. Pahorjeva vlada je naredila, kar je morala in kar je mogla. Drugače ni šlo. Ne smemo pozabiti, da je imela Slovenija negativno gospodarsko rast samo eno leto, to je leta 2009. To ni neuspeh, nekatere države so imele negativne stopnje rasti več let. Sedanja vlada ima v letošnjem in v prihodnjem letu že več izbire, predvsem zato, ker že imamo nekaj izkušenj s krizo. Upam, da bo izbrala pravilne rešitve. Pri tem naj bo pozorna, da ne bo poglobila in podaljšala sedanje krize. To je namreč realna možnost, če bodo delovali tako, kot so govorili še nedavno.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon: »Ko neki narod ustvarja svojo državo, državotvornost izkaže s tem, da je sposoben spoštovati pravice vseh, ki živijo na ozemlju te države.«

Neža Kogovšek Šalamon nosi s seboj na stotine zgodb izbrisanih, vedno jih bo nosila. Na Mirovnem inštitutu vodi projekt pomoči izbrisanim v njihovem boju za popravo krivice, ki jim jo je storila Slovenija pred dvajsetimi leti. Lani je na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala prav na temo izbrisanih. Pojasnjuje, kdo je sodeloval pri izbrisu, kakšne so bile njihove vloge, in se čudi cvetočim političnim karieram, ki so jih v nadaljnjih dveh desetletjih ti politiki naredili. Za izbrisane, pravi, se bo borila do zadnjega.