Mladina 17/2012

Jožko Rutar: "Film je najdražji kulturni produkt, tudi njegova produkcija je najdaljša."

Iz slovenskega nacionalnega programa se trenutno pripravlja cela vrsta celovečernih filmov. Nemotena produkcija filmov zahteva tudi tekoče financiranje s strani SFC, kot je predvideno po pogodbah. Trenutno ne izpolnjujemo svojih pogodbenih obveznosti, ker v letošnjem letu SFC in s tem slovenski film še ni dobil nobenih proračunskih sredstev za stroške programa.

Tzvetan Todorov: "Poglobitev krize je nujna za vrnitev demokracije, da bomo naredili korak k boljšemu ravnovesju."

Leta 1963 je Tzvetana Todorova v Francijo pregnal komunizem. Danes, po 50 letih, je Todorov vodja raziskav v slovitem francoskem CNRS-ju (Centre national de la recherche scientifique) – nacionalnem centru za znanstvene raziskave, kar pomeni, da sodi v francosko intelektualno smetano. Lahko bi rekli, da je filozof, eden vodilnih francoskih in svetovno znanih poststrukturalistov. Njegova dela so že več kot 20 let študijsko gradivo jezikoslovcev, zgodovinarjev, antropologov. Recimo njegov pogled na kolonizacijo Amerike, njegove študije o etiki v koncentracijskih taboriščih ali iz zadnjega obdobja njegovo razmišljanje o odnosu zahodne civilizacije do novodobnih »barbarov« v spopadih med civilizacijami. Zaznamoval ga je torej komunizem. Danes, v času krize, ugotavlja, da se ta stara grožnja vrača. Le da zaradi simpatične embalaže, v kateri prihajajo novodobni »komunisti«, tega ne opazimo tako zlahka. Todorov je Slovenijo obiskal v sklopu projekta EPK – Evropske prestolnice kulture.

O možnostih rudniške renesanse

Glede na to, da so bila v odpiranje rudnika urana Žirovski vrh vložena izjemno velika sredstva, smo po mojem mnenju v prvih letih po osamosvojitvi preveč gledali izključno na takratne cene urana na svetovnem trgu in tedanjo nelikvidnost rudnika, nikakor pa niso bili upoštevani strateški in geostrateški elementi. Pustimo špekulacije, da je Jugoslavija uran morda hotela imeti zato, ker so si nekateri želeli atomsko bombo, dejstvo je, da smo takrat že imeli delujočo jedrsko elektrarno. Cena goriva z Žirovskega vrha je bila sicer takrat približno 150 odstotkov višja kot na svetovnem trgu, vendar je bila po mojem mnenju napaka, da so rudnik zaprli trajno in v celoti. Vse države, ki imajo daljšo rudarsko tradicijo in na zadevo gledajo strateško, tovrstne rudnike konzervirajo, s čimer omogočijo vnovično vzpostavitev proizvodnje, ko se razmere na trgu spremenijo. Menim, da je bil s tega vidika način zapiranja Žirovskega vrha popolnoma napačen.

Dr. Franc Rode: "Kar zadeva substanco mojih nagovorov, je ne bi spreminjal, niti danes ne."

V času, ko je bil Franc Rode nadškof v Ljubljani, so njegove pridige in izjave polnile časopisne naslovnice tako kot nikoli poprej in ne potem. Bliskale so njegove metafore o šolanju kot dresuri ovčarjev, ali pa o ateistu, ki ima v sebi vseeno vero v nadnaravno, saj mrtvega očeta ne bo odvrgel v smetnjak, ampak ga bo spoštljivo pokopal. Odkar je odšel v Rimu na položaj prefekta in postal kardinal, so z novim poslanstvom izpuhtele tudi provokativne prispodobe. Ko je za velikonočne praznike prišel v Ljubljano, se je v Knjižnici Otona Župančiča pred številnim občinstvom odvil pogovor med kardinalom in publicistom, ki ga objavljamo v obliki intervjuja.

Quantic: »Kolumbija je glasbena meka«

Multiinštrumentalist, didžej in glasbeni producent Will Holland oziroma Quantic velja za britanskega čudežnega dečka spajanja elektronike in slogov soula, jazza, nazadnje tudi cumbie, ki se je je nalezel med šestletnim bivanjem v Kolumbiji. Je očiten deloholik, saj je v zadnjih desetih letih postregel z zavidanja vrednim številom albumov, sodelovanj in kompilacij starejših godb. Za uvod v letošnjo Drugo godbo se po šestih letih vrača v Ljubljano. A tokrat ne sam in ne kot didžej. Prihaja s svojim pretežno kolumbijskim bendom Combo Barbaro, še pomembneje, prihaja z eno najprepoznavnejših britanskih pevk zadnjih let Alice Russell v sklopu turneje, na kateri predstavljata album Look Around the Corner, ki je njun prvi skupni dolgometražec.

Perfekcionist, obseden z detajlom

Oče je v tej panogi začel že kot direktor Marlesa, v začetku 90. let pa je s partnerji ustanovil svoje podjetje. Pot je bila turbulentna vse do leta 2003, ko smo se odločili, da podjetje spremenimo v družinsko, ker smo spoznali, da le tako lahko uresničimo zastavljene cilje. Energijsko varčna gradnja pred 20 leti res ni bila prodajni hit, govoriti o njej je bilo približno tako, kot bi Eskimu prodajal sladoled. Energija je bila v tistih časih skoraj zastonj. Iskani sta bili predvsem hitrost gradnje in cenovna učinkovitost. Šele v zadnjih petih letih je energijsko varčna gradnja postala naša konkurenčna prednost. S prihodom krize še toliko bolj.