Nuša Kerševan, zadnja županja Ljubljane pred osamosvojitvijo (in druga ženska na tej funkciji v zgodovini mesta), ima danes 88 let in je še vedno izjemno dejavna, predvsem na položaju predsednice društva Zeleni prstan, ki ureja Pot spominov in tovarištva okoli mesta. Rodila se je v Renčah, na levem bregu reke Vipave, kakih deset kilometrov južno od Nove Gorice. Med vojno je bila premlada, da bi bila partizanka, a odkrito priznava, da se je od »tovarišic«, močnih ženskih osebnosti iz naše polpretekle zgodovine, veliko naučila. V Ljubljano, mesto, v katero je še danes zaljubljena, je s starši, ekonomskimi migranti iz Italije, prišla leta 1934, takrat še otrok. V prestolnici je maturirala, študirala pa je v Beogradu in leta 1950 diplomirala iz zunanje trgovine, po izobrazbi je torej ekonomistka. Izkušnje in znanje je kar 25 let pridobivala v Slovenijalesu, kjer je bila v direktorjevem kolegiju edina ženska. Županovala je med letoma 1986 in 1990, nato je sodelovala pri ustanovitvi Lions kluba Ljubljana, kjer je bila do leta 1995 zakladnica, kasneje se je v klubu posvetila pomoči slepim in slabovidnim ter socialnemu varstvu. V devetdesetih letih je bila članica Socialnih demokratov in celo predsednica strankine veje upokojencev, a je zaradi številnih nerodnosti Boruta Pahorja iz stranke nato izstopila. Danes pravi, da nima več svoje stranke, še vedno pa ima svoje mesto. To ji je leta 2010 podelilo naziv častne meščanke.
Izjave tedna
»Pastirji pravijo, da srednjeevropski medvedi ne igrajo po istih pravilih kot bolj civilizirani francoski medvedji staroselci.«
Kolumne
Janko Lorenci: Povečava
Strankarske maske padajo
Bernard Nežmah: Uboj najslavnejše lipe
Formiranje vlade, komercializacija otroških igrišč, polemika o NOB in bitka pri Sisku
Vlado Miheljak: Zadnji dnevi raja
(Brez koalicije strank srednje bataljonske bojne skupine z Levico?)
Grega Repovž: Večerja
Pred kratkim je družinska prijateljica opisovala zadrego, ki se imenuje praznovanje 50. rojstnega dne. V današnjem svetu dinamičnih družin je lahko neko praznovanje, kjer je treba združiti njegovo...
Dr. Bogomir Kovač: Družbena odgovornost biznisa
Potrebujemo antivirusni program, ki omejuje enostranski pohlep
Heni Erceg: Oprosti im pape …
Maloštevilnim ostane samo parafraza verza velikega pesnika srbskega rodu, doma s Korčule, Momčila Popadića, zapetega z neponovljivim Oliverjevim glasom
N'toko: Prikazen zmernega napredka
Komur gre za ohranjanje statusa quo, bo opozarjal na abstrakten »splošen trend človeškega razvoja«, tisti, ki jim razvoj dejansko nekaj pomeni, pa bodo vseskozi zahtevali več
Komentar
Ali nameravamo podariti tudi NLB?
Prodaja banke lahko postane vzvod črpanja slovenskih prihrankov za investiranje v tujini, nam pa ne bo preostalo drugega, kot da se izselimo
Kultura
Portret
Laren Polič Zdravič, skladatelj
... ki je svoje poslanstvo našel v gledališču in filmu
Ulica
Sara in Lovro
Hudo
Gumshoe
Vesela kultura
Riko Debenjak, MGLC, Ljubljana
Ali bi bilo treba Cankarja sežgati?
Hedonizem v Tivoliju
(Glasni) šepet iz Severne Koreje
Podobe sveta v 25.403 slikah
Vse nežne besede sveta
29. Poletni lutkovni pristan, več lokacij, Maribor