Mladina 18/2020

»Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«

Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko.

Goran Forbici: »Bolj kot Madžarski smo podobni Srbiji«

Goran Forbici je direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, v CNVOS je prišel pred dvanajstimi leti, njegov direktor pa je že zadnjih osem let. Po izobrazbi je filozof in zgodovinar. V preteklosti je predsedoval tudi Evropski mreži nacionalnih krovnih nevladnih organizacij. Redno sodeluje z OECD, Svetom Evrope in medvladnimi organizacijami na Zahodnem Balkanu. Na Upravni akademiji ministrstva za javno upravo predava o sodelovanju javnosti pri sprejemanju zakonodaje.