Mladina 12/2021

Nevidna epidemija demence

Ko govorimo o demenci, pa moramo med ljudi, na katere vpliva ta bolezen, šteti tudi njihove svojce, ki so v zdravljenje praviloma aktivno vključeni, že zdaj naj bi demenca torej vplivala na življenja okoli sto tisoč ljudi. Bolezni, ki jih štejemo kot demenco, prizadenejo starostnike in so med ljudmi znane šele zadnjih trideset let. Prej so pozabljanje in druge simptome pogosto pač pripisovali starosti. A vsako pozabljanje še ni demenca, hkrati pa pred njo tudi mladi odrasli niso zares varni. Evropska unija demenco določa za prednostno zdravstveno temo prihodnjih desetletij, saj se prebivalstvo Evrope hitro stara. Slovenija pri tem ni izjema. Po napovedih naj bi bila čez deset let že četrtina prebivalstva starejša od 65 let, kar bi nas uvrstilo na osmo mesto na svetu po starosti prebivalstva. Kako do demence pride, kakšen učinek ima na širšo družbo in kako nanjo vpliva epidemija covid-19, nam je razložil nevrolog doc. dr. Rok Berlot, dr. med., ki svojo prakso izvaja v UKC Ljubljana, med drugim pa se je usposabljal in raziskovalno deloval tudi na londonskem King’s Collegeu.

»Če bomo neodvisne institucije rušili eno za drugo, se nam bo streha zrušila«

Tomaž Vesel (53) je pravnik, specializiran za evropsko gospodarsko pravo. Svojo kariero je začel na centru vlade za informatiko, v državni revizijski komisiji, nato pa je presedlal na računsko sodišče, kjer je bil za predsednika izvoljen leta 2013. Veselu mandat poteče prihodnje leto. Verjetnosti, da bi ga v parlamentu ponovno potrdili, ni, ravno nasprotno, predvsem v SDS si želijo Veselovega odstopa, za povrh vsega so zdaj s pomočjo policije proti njemu sprožili še predkazenski postopek. Razlog je seveda očiten: Vesel je s poročilom o nabavi zaščitne opreme vladi pokvaril imidž. Tako pa njegov primer ni povezan le s poročilom, ampak je tudi ilustracija uničevanja neodvisnih institucij, kritičnih do politike, ki svoj način delovanja v Sloveniji širi daleč zunaj parlamenta.