Scenaristka in režiserka Hanna Slak se je rodila leta 1975 v Varšavi, živi in ustvarja pa v Berlinu. Tako rekoč rodila se je v svet filma: oče je bil režiser Franci Slak, mama je oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Iz režije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po seriji kratkih filmov je leta 2002 posnela prvi celovečerec Slepa pega, sledili so še Desperado tonic (2004), Teah (2007) in Rudar (2017), s katerim se je potegovala za nominacijo za oskarja za tujejezični film. Njeni filmi so bili predvajani na nekaterih najpomembnejših evropskih filmskih festivalih od Cannesa prek Berlina do Rotterdama in Locarna, njen zadnji film Niti besede, nemško-slovensko-francoska koprodukcija, je premiero doživel na slovitem mednarodnem festivalu v Torontu, kjer je bil uvrščen v tekmovalni program. To je njen prvi film, v katerem govorijo nemško, in tudi prvi, ki ga je posnela s Claire Mathon, izjemno direktorico fotografije, ki je v zadnjih letih podpisala velike pozornosti deležne filme, kot sta Spencer (2021, Pablo Larrain) in Portret mladenke v ognju (2019, Celine Sciamma). V ljubljanskem Kinodvoru, kjer si lahko film ogledate do 26. novembra, je spregovorila o temah, ki jih odpira ta »intimna drama o materi in sinu; zgodba o zaupanju in posledicah izgube tega«.
Nahrbtnik, s katerim je Levica vstopila v koalicijo Roberta Goloba, je bil težak: številni so ji očitali skrajna politična stališča in zato nezmožnost sodelovanja z drugimi strankami. Zdelo se je, da je najboljši dokaz za to tudi razpad vlade Marjana Šarca, toda v sedanji koaliciji je Levica postala dejavnik stabilnosti, Luka Mesec pa eden najbolj umirjenih članov vlade, ki se ne zapleta v dnevnopolitične spore, predvsem pa ne solira. Z Mescem smo se pogovarjali v tednu, ko je začasno nadomeščal predsednika vlade Roberta Goloba – bil je torej vršilec dolžnosti predsednika vlade.
Izjave tedna
»Ta otroški vrtec se niti notranje ne more uskladiti, ali so njihove peščene potičke uporabne ali ne.«
Kolumne
Janko Lorenci: Krčenje
Neenakost, podnebna kriza, manj prostora za življenje
Bernard Nežmah: Kje si Zoran?
Enkrat Duce, drugič potrčko
Vlado Miheljak: Podobe nestrpnosti
(svastika = puhla glava)
Grega Repovž: Ideološki spopad
Posebnost slovenske politike niso novi obrazi in nove politične stranke. Novi obrazi so v politiki stalnica v marsikateri državi, le slabi politični novinarji in analitiki iz njih delajo nekakšno...
Dr. Bogomir Kovač: Xi & Biden
Ameriško javno mnenje zavrača sodelovanje s Kitajsko, v Evropski uniji je strahov in zadržkov manj. Zato bi EU lahko odigrala vlogo vmesnega člena.
N'toko: Vrednost časa
Dosledno štetje vsake minute na šihtu bo postalo samoumevna nujnost takrat, ko se bomo spet začeli pogovarjati o ceni svojega delovnega časa – in prepoznali, za koliko ur smo vsak mesec ogoljufani
Kultura
Portret
Astrid
"Pri akademikih je pogosto tako, da so zaprti v svet rigidnih pravil, ki so jim jih profesorji vbili v glavo. Ko jim vzameš note, enostavno ne znajo zaigrati nič."