Grega Repovž: K političnemu

Slavoj Žižek v besedilu Preprost pogum za odločanje pravi: »To, kar potrebujemo v zdajšnjih razmerah, je Margaret Thatcher levice: vodja, ki bi ponovil potezo Margaret Thatcher v nasprotni...

Janko Lorenci: V precepu

Značilno Bobovnikovo vprašanje: Boste odstopili?

Bernard Nežmah: 26 krat nad zakoni stvarnosti

Imaginarna korupcija

Dr. Bogomir Kovač: Ohraniti trezno glavo

Igra zaupanja in pojasnjevanja, ocen in priporočil, pritiskov in groženj

Maja Novak: Zapisi iz okrepčevalnice

Čakam te pod uro na postaji. Prepoznala me boš po modrem pajacu in rdečem nageljčku.

Heni Erceg: Tovariši in botri

Hrvaški predsednik Josipović je postal glavni kadrovik Hrvaške televizije

Vlado Miheljak: Požigalci Evrope

Po svoje je bilo pretresljivo, ko so prihajale iz Velike Britanije podobe praznovanja, nalivanja šampanjca ob smrti legendarne premierke Margaret Thatcher. Ne spomnim se, da bi kdaj v kakšni razviti, formalno demokratično ustrojeni državi prihajale na plano takšne podobe. Morda ob smrti kakšnega samodržca nedemokratičnega sveta, pa še tam je prvi odziv običajno histerični jok in obup; veselje pride običajno kasneje. Po drugi strani pa je bil takšen odziv popolnoma razumljiv, saj je praznovanje delovalo kot katarza po gnevu, ki ga je v svoji eri povzročila malemu človeku, sleherniku na Otoku. Brezdušno, brez milosti, brez sramu, agresivno je ljudi odirala kot zajce. Železna lady pač.