Grega Repovž: Levo pričakovanje

Sodobna slovenska desnica ni nikoli zmogla samorefleksije. Oziroma drugače: vsi tisti, ki so po osamosvojitvi na desnici zmogli samorefleksijo delovanja lastnega političnega pola, so se prej ali...

Janko Lorenci: Kaj bo z Delom?

Smrt še zmeraj dragocenega Dela bi bila za Slovenijo hud udarec. Kvalitetne družbe brez kvalitetnega tiska ni.

Bernard Nežmah: Gospodarjev poljub

Drugorazredni Maribor v dimu

Dr. Bogomir Kovač: Kako ugnati krizni cikel

Primanjkuje nam ekonomske strokovnosti in politične odločnosti, premalo smo vešči vodenja ekonomske politike v novih razmerah, spridili so se menedžerji, vse preveč je ljudske vere v čudežno rešitev

Maja Novak: O fahidiotih

In hommage nekaterim novinarjem, ki to niso bili

Heni Erceg: Luč besede

Zločinci so lahko tudi pravosodno kaznovani, praviloma tam nekje v Haagu, njihova zla dediščina pa živi in se uspešno reproducira ravno z religijskim fundamentalizmom in nacionalizmom, kot nepremagljivima ovirama za vsakršno nacionalno strpnost, brez razlike – v Bosni, Srbiji, na Hrvaškem ...

Vlado Miheljak: Čudež v letu zombijev

Kakšen prav hud patrotizem me ne daje. To nekako ni v moji naravi. Sem preveč ciničen, da bi se pretirano istovetil s predmodernimi pojmi. Domovinska čustva se mi zdijo nekaj, kar spada bolj v patetični okvir čitalniškega narodnobuditeljstva konec devetnajstega, kot pa v začetek enaindvajsetega stoletja. Enako velja za lokalpatriotska čustva. Istovetenje brez refleksije, brez kritične distance je težko prebavljivo. Ni nekaj dobro že zato, ker je tvoje; del tvoje domovine, tvojega kraja.