Kolumne
Grega Repovž: Izgubljena leta
Kriza je Slovenijo udarila v letu 2008. Minilo je že pet let. Če bi se v tem trenutku začelo popravljati, bi Slovenija z razmeroma močno gospodarsko rastjo potrebovala celo do deset let, da bi se vrnila na raven iz izhodiščnega leta. Stranski učinek krize, ki se zlasti v zadnjih letih krize posebno izpostavlja, je izguba kadrov na vseh ravneh družbe. Na eni strani je zelo izpostavljeno dejstvo, da mladi diplomanti v sicer najbolj iskanih poklicnih kategorijah (od zdravnikov do programerjev in raziskovalcev) v Sloveniji ne morejo dobiti več niti služb za določen čas, zaradi česar odhajajo v tujino, tam pa bo večina zelo verjetno ostala.
Janko Lorenci: Alternativa
Zrela za veliko priložnost?
Bernard Nežmah: Medijska demonizacija
Primer Slovenija
Jože Vogrinc: »Naj cerkev plača«
Nič ni narobe, če se cerkev moralno očisti, boste rekli. Drži, a tisti, ki mora to izreči in spremeniti v dejanje, so katoličani sami
Dr. Bogomir Kovač: V pravem trenutku
Likvidacijski postopek za Probanko in Faktor banko je mokra vaja za celotno politiko stabilizacije slovenskega bančnega sistema.
Vlado Miheljak: Tanka rdeča črta
Obama ni prvi Nobelov nagrajenec, ki si je prestižno odlikovanje prislužil navkljub militantni politiki. Ali pa prav zaradi nje. Nobelovi nagrajenci za vojno? Lahko bi tako rekli. Denimo, leta 1973 je dobil Nobelovo nagrado Henry Kissinger, ki ni bil kakšen pacifist kot dalajlama, Martin Luther King ali mnogi drugi prejemniki najprestižnejše mirovne nagrade, ampak zelo vplivni predstavnik establišmenta, ki je med drugim neposredno zaslužen za širitev vietnamske vojne na območje Kambodže. Pač, dobil je zoprno nalogo, da »častno« zapre sramotno izgubljeno vojno v Vietnamu in za to so mu dali nagrado, poimenovano po izumitelju dinamita.