Konzum / Pisani svet

Tajska restavracija Roza slon
Trg Osvobodilne fronte 14, Ljubljana
Tel.: 05 99 65 206
Gorilci pod slonovimi voki so ugasnjeni ob nedeljah, sicer pa bruhajo ogenj od ponedeljka do petka od 11. do 22., ob sobotah pa od 12. do 20. ure.

Ambient:
zanimiva, duhovita in do skrajnosti pisana svaštarijada po vseh stenah, mizah, pultih in stropu; fletna, nevsiljiva muzika

Napitki:
hladilnik s pivi skriva marsikatero zanimivo kraftovsko piksno in steklenico; tudi funky brezalkoholov je kar nekaj

Dostopnost:
lahko prideš tudi z vlakom ali avtobusom, sicer pa kolo, skate, rolerji in noge, še najmanj praktično je z avtom; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
ambient in izbira pijač pad thai

Ne tako fino:
manjka kakšen prigrizek za lažje čakanje

Vse jedi ponujajo po enotni ceni – 5,9 evra za različice s piščancem, svinjino, govedino in tofujem ter 6,3 evra za dodelavo z rakci.

»Juhej, na eksotično potovanje gremo, končno!« je završalo med inšpektorskimi izbranci, ki so na interni Konzumovi tomboli zadeli degustacijsko popotovanje v jugovzhodno Azijo, natančneje na Tajsko, še natančneje v tajsko restavracijo Roza slon. Med ponujenima jim lokacijama – Roza slona sta dva, bežigrajski in centrski, pisarne pričujočega nizkonakladnika pa so natančno na pol poti med obema – so izbrali ono, ki poleg drugih atrakcij ponuja tudi razgled na najbolj uborno avtobusno postajo v kategoriji evropskih metropol. Tej smo seveda z največjim veseljem obrnili hrbet in se raje posvetili študiju velike izvesne table, obešene nad vhod v vabljivo pisano notranjost Roza slona. Prav v več pogledih in ravno prav pritegnjena notranja oprema z vsemi močnimi barvami in v nadrealistične kompozicije zloženi eklektično izbrani (od razstavljenih punčk igrač do metra in pol National Geographica) artefakti so v končnem seštevku prispevali potrebne točke, da Roza slona razglašamo za več kot le korektno prehranjevalnico.

Preden se poženemo v popis v razhajcanih vokih pripravljenih jedi, pohvalimo še dve stvari, ki jih v tovrstnih hitremu, servisnemu prehranjevanju namenjenih obratih po navadi puščajo ob strani: k hitrosti naročanja in priprave prispeva obvladljivo število ponujenih jedi, njih poenotene cene in omejene možnosti izmišljevanja (pravzaprav gre samo za proteinsko izbiro svinjina/govedina/piščanec/tofu/rakci), k dobremu počutju pa resna in zanimiva izbira napitkov na pivskem in na brezalkoholnem oddelku.

Bralce, predvsem one z za kapsaicin občutljivimi okuševali, opozarjamo, da k omenjenim limitom izmišljevanja sodi tudi fiksna pekočina posamičnih jedi. To pomeni, da ne moreš naročiti ne (ali manj) pekočega suki yakija, ampak se moraš s slastnimi steklenimi rezanci v čilijevi omaki s koriandrom, česnom, sezamovim oljem in jajci spopasti v integralni, res vroči različici, kar – domnevam, da zaradi osvežilnih arom limonske trave, limoninega soka in listov kafirske limete – v malo manjši meri velja tudi za močno juho tom yum ter za zeleni curry, ki ga lepo zaokrožuje sladka bazilika. Nežnim dušam tako svetujemo varno klasiko – z obiljem sesekljanih arašidov potreseni pad thai (preferiramo rakce!) ali zavoljo sojine omake bolj umamijasti in, bodimo stereotipni, možati pad siew z govedino.

Pri Roza slonu nam je všeč, da je pri prilagajanju tajskih okusov lokalnim goltancem omejil kompromise, pa tudi to, da s kakovostjo hrane, zanimivo notranjo opremo in izbiro pijač daleč presega tipično fastfudžinico, čeprav to v bistvu je. Če kaj, potem bi si zaželeli še kakšen hladen spomladanski zavitek ali kakšno podobno aperitivno reč, s katero bi preganjali čas med čakanjem na naročeno robo iz voka. Prijetno šareno!